Tiskane izdaje
Zahteva Gibanja ZA Kidričevo, da bi prebivalci zaradi prevelike onesnaženosti zemlje morali dobivati državno rento ali odškodnino, nima nobene realne osnove. Analize vzorcev na različnih krajih so pokazale, da iz industrijske preteklosti (glinica in aluminij) ni ostalo onesnaženja večjih površin tal kot na primer v Celjski kotlini ali v zgornji Mežiški dolini.
Med sedmimi vzorčenimi mesti (tri je izbralo Gibanje ZA Kidričevo) so samo na manjši njivi ob železnici v Strnišču kritične vrednosti presegale kovine baker, cink in svinec), opozorilne vrednosti pa nikelj, kadmij in arzen. Pri enem vzorcu so izmerili rahlo preseženo mejno vrednost fitofarmacevtskih ostankov, pri dveh pa aromatskih ogljikovodikov.
Za kritični vzorec je pa bilo že doslej znano, da gre za nekdanjo opuščeno gramoznico, v katero je železnica odlagala ostanke kuriv iz parnih lokomotiv in pepel. Strokovnjaki ljubljanske biotehniške fakultete, ARSO in ministrstva za okolje in prostor so zato na predstavitvi poudarjali, da gre le za točkovno onesnaženost. Tudi poprejšnje analize zemlje, ki so že bile opravljene v bližnji in daljni okolici, niso odkrile kritičnih vrednosti onesnaževalcev.
Analizo je naročilo in plačalo (okrog 11 tisoč evrov) ministrsvo za okolje in prostor. Predsednik Gibanja ZA Kidričevo Branko Štrucl pa še vedno ni zadovoljen z vzorčenjem in analizo in pravi, da bi moralo delo opraviti poljsko podjetje Environ, ki je raziskalo zemljino pri Celju. Zadovoljen tudi ni, ker niso vzeli vzorca na že zaprtem odlagališču pepela, čeprav tega Gibanje ni zahtevalo. Zdaj bodo počakali, da bo dobljene podatke analiziral še evropski komisariat za okolje, potem pa bodo najverjetneje zahtevali še dodatne analize na drugih lokacijah. Pomenljivo je, da dva vzorca zemlje v neposredni bližini odlagališča zloglasnega rdečega blata (ostanka pri predelavi boksita v glinico) nista pokazala nobenega vpliva, mejno vrednost so tam nekoliko presegli le fitofarmacevtski ostanki, ki pa tja niso prišli iz tovarne glinice in aluminija.
Župan Kidričevega Anton Leskovar pa je "vesel, da živimo v zdravem okolju". "Analiza zemlje v nekdanji gramoznici, kjer je železnica odlagala leš, pa nima direktnega vpliva na zdravje naših ljudi."
