Kje bodo delovali Lahovnikovi „zaresni“ poslanci?

Ljubljana - Kolegij predsednika DZ Franceta Cukjatija se bo danes dogovoril o novi sestavi parlamentarnih delovnih teles, potem ko je skupina nekdanjih poslancev LDS ustanovila svojo poslansko skupino. V poslanski skupini nepovezanih poslancev predlagajo, da bi svoje dosedanje funkcije v delovnih telesih obdržali, pripravljeni pa so tudi na kompromise. Kolegij bo poleg tega določil vsebino rednega zasedanja DZ, ki se bo pričelo 26. marca.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Matej Lahovnik je namreč na predsednika DZ naslovil pobudo za sklic seje kolegija, na kateri bi obravnavali članstvo nepovezanih poslancev v delovnih telesih državnega zbora in vodstvene funkcije, ki jim pripadajo. V poslanski skupini nepovezanih poslancev predlagajo, da kolegij pri določitvi sestave delovnih teles upošteva tako načelo sorazmernosti kot tudi doslej uveljavljeno parlamentarno prakso, da poslanec, ki se pridruži drugi poslanski skupini, obdrži mesta v delovnih telesih, ki jih je zasedal do tedaj.

Glede na številčnost poslanske skupine in število delovnih mest v delovnih telesih - po izračunih bi glede na velikost (6,8-odstotni delež v odnosu do 88 poslanskih mandatov) poslanski skupini pripadalo 20 mest v delovnih telesih (6,4-odstotni delež v odnosu do 298 mest v delovnih telesih) - pričakujejo, da sprememb v članstvu v delovnih telesih ne bo, v pismu Cukjatiju ugotavlja Lahovnik.

So pa nepovezani poslanci pripravljeni na kompromise, kar zadeva vodstvene funkcije. Tako so pripravljeni vodenje komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo trenutno vodi član poslanske skupine Davorin Terčon, odstopiti poslanski skupini LDS, v zameno za vodenje drugega delovnega telesa.

Vsak poslanec sodeluje v treh delovnih telesih

V DZ sicer velja načelo, da vsak poslanec sodeluje v treh delovnih telesih. Lahovnik trenutno zaseda mesto podpredsednika odbora za finance in monetarno politiko ter člana (še nedelujoče) komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, kot vodja nove poslanske skupine pa je postal tudi član kolegija predsednika DZ. Terčon, kot rečeno, vodi komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, je pa tudi član komisije po zakonu o preprečevanju korupcije. Pavel Gantar je podpredsednik odbora za okolje in prostor, Alojz Posedel pa je predsednik parlamentarne skupine prijateljstva s Češko, funkcij v delovnih telesih pa nima.

Majda Širca je trenutno članica kar petih delovnih teles, in sicer komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, odbora za kulturo, šolstvo in šport, odbora za delo, družino socialne zadeve in invalide, ustavne komisije ter odbora za zadeve EU. Cveta Zalokar Oražem pa je podpredsednica odbora za lokalno samoupravo in regionalni razvoj ter članica odbora za zdravstvo in mandatno-volilne komisije.

Na redno marčevsko zasedanje bo kolegij med drugim uvrstil zakon o romski skupnosti, novelo zakona o javnih uslužbencih ter tretjo obravnavo zakona o prostorskem načrtovanju.