Tiskane izdaje
Ljubljana – Polemika, ki se je na obeh straneh meje razvnela po zapletu zaradi obnove nasipa na Muri pri Hotizi prejšnji teden in izjavi hrvaške zunanje ministrice Kolinde Grabar-Kitarović, da je katastrska meja pri Hotizi tudi državna meja in da je Slovenija že leta 2005 z diplomatsko noto potrdila, da je maloobmejni prehod na hrvaškem ozemlju, ne pojenja. V uredništvu smo prejeli dopis slovenskega zunanjega ministrstva iz leta 1999, v katerem tedanji minister Boris Frlec v odgovoru ministrstvu za okolje in prostor pravi, da del nasipov nesporno leži na hrvaškem ozemlju.
Boris Frlec je 11. maja 1999 državnemu sekretarju na ministrstvu za okolje in prostor Franciju Steinmanu odpisal, da zunanje ministrstvo ocenjuje, da predlagani sklepi sestanka podkomisije za Muro in Dravo, ki je bil 19. marca 1999 v Ljutomeru (govorili so o reševanju problema sanacije nasipa), ne bodo vplivali na pogajalske pozicije Slovenije pri dokončni določitvi meje med državama.
"Ne glede na stopnjo dosedanjega dogovarjanja o poteku državne meje med RH (Republiko Hrvaško) in RS (Republiko Slovenijo) je nesporno, da del nasipov leži na hrvaškem ozemlju in so zato zahteve hrvaške strani o njihovi izdaji gradbenega dovoljenja za sanacijo visokovodnega nasipa Kot–Hotiza (ki leži na levem bregu Mure) upravičene, kljub temu da so v nasprotju z do sedaj veljavno prakso," je zapisal Frlec.
Tomaž Globokar, tedanji predsednik stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo, se je 16. marca 1999 v dopisu, poslanem na zunanje ministrstvo, čudil nad mnenjem, "naj zaprosimo za gradbeno dovoljenje hrvaško stran. Bojim se, da bi taka poteza močno oslabila, če ne sploh onemogočila kakršno koli pogajanje o poteku meje na območju Hotize," je zapisal.
Frlec je v četrtek za Delo povedal, da Hrvati nikoli niso kazali vneme pri vzdrževanju nasipov; vedno da je bila kakšna težava, češ da potrebujemo njihovo soglasje. Pravi, da se sicer ne spomni natančno, da pa je šlo za primer, da bi se izognili težavam in za vzdrževanje nasipov pridobili tudi njihovo (hrvaško) soglasje. Meja ni bila prejudicirana ne tedaj ne danes, je sklenil Frlec.
Iz petkove izdaje Dela
