Kjerkoli zasadijo lopato, so arheološki ostanki

Na zemljišču v Dobovi so med ostanki lesenih konstrukcij iz bronaste dobe odkrili ožgane živalske kosti in dele posod.

Objavljeno
18. avgust 2014 23.35
Janoš Zore, Posavje
Janoš Zore, Posavje
Dobova – Arheologi ob osnovni šoli odkrivajo gručasto nametane stavbe iz pozne bronaste dobe. Arheološka izkopavanja imajo v Dobovi dolgo tradicijo, saj so na grobišče s 420 grobovi iz tega obdobja zgodovine naleteli že pred drugo svetovno vojno.

»Dobova je eno izmed najdbišč, za katero je značilno, da kjer koli zakoplješ v tla, naletiš na arheološke ostanke,« pravi Petra Vojaković iz podjetja Arhej in vodja arheološke raziskave hektara velikega območja, kjer bodo ob osnovni šoli postavili športna igrišča.

Tri tisoč let v tleh

V Dobovi, kjer odkopavajo že od 28. julija, so doslej odkrili ostanke lesenih konstrukcij in bodisi odpadne bodisi skladiščne jame. V njih so naleteli na ožgane živalske kosti in dele posod. Vse letos odkrite najdbe so bile pred tremi tisočletji že vkopane v tla. Ker se danes nahajajo na plitvi globini, od 20 do 100 centimetrov pod površjem, zgornji deli stavb niso ohranjeni. Marsikatero pričo preteklih časov so uničili tudi plugi, ki zaorjejo 70 centimetrov pod površje.

»Gre za zelo nesistematično naselbino. Stavbe so bile gručasto nametane, predvidevamo, da gre za ruralno, vaško postavitev,« pravi Vojakovićeva, ki je v ljubljanskih Prulah pred leti preučevala naselbino iz istega obdobja: »V tistem primeru je šlo za sistematično urejeno, protourbano območje. Ulice so bile pravokotne in vzporedne.«

Grobišči onkraj reke

»S temi raziskavami bomo končno ugotovili, na kakšen način so živeli pokojni, katerih grobove poznamo že več kot pol stoletja,« pravi Vojakovićeva: »Naselbina leži približno 700 metrov od dveh grobišč: eno je na vzhodu Dobove, drugo bolj v središču kraja. Za obdobje med 13. in devetim stoletjem pred našim štetjem je bilo običajno, da so ljudje mrtve pokopavali onkraj rek. Zato predvidevamo, da je med to naselbino in obema grobiščema nekoč tekel potok, morda struga Save. Ljudje so se takrat naseljevali ob ravninah v bližini rek in potokov. Šele kasneje, ko so nastopili bolj nemirni časi, so se umaknili v višino.«

Kultura žarnih grobišč – mrtve so kremirali – je bila v pozni bronasti dobi značilna za veliko območje, ki je vključevalo tudi površine današnje Srbije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije, Avstrije in Češke. Ali sta obe dobovski grobišči povezani v eno veliko ali pa je naselbina, kot je bilo nekoč običajno, imela dve lokaciji za večni počitek pokojnih, ni znano. A po do zdaj znanih odkritjih zaselek ni bil eden izmed večjih središč takratnega sveta. V preteklosti so v kraju že našli ostanke iz pozne bronaste dobe, začetka železne dobe, rimskega obdobja in iz srednjega veka. Toda z izjemo rimskih naselbin so strokovnjaki preučevali le grobišča. Prva obsežna izkopavanja so potekala v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja.

Arheologi bodo v Dobovi ostali do konca septembra. Morda jim bo uspelo potrditi tudi prisotnost ostankov iz železne dobe, iz osmega in sedmega stoletja pred našim štetjem, se nadeja Vojakovićeva: »To bi bilo izjemno, saj to v Dobovi še ni bilo izpričano.«