Tiskane izdaje
Ljubljana – V zadevi Janković je pravosodni minister Goran Klemenčič po tem, ko se je sestal tudi z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo in vodjo specializiranega državnega tožilstva Harijem Furlanom, v celoti pritrdil ravnanju okrožne državne tožilke Blanke Žgajnar.
»Po proučitvi vseh ministrstvu dosegljivih dejstev in okoliščin ter ob skrbnem pregledu zakonodaje in dostopne sodne prakse rednih sodišč in ustavnega sodišča v podobnih primerih ministrstvo zaključuje, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o uničenju, še manj pa o izločitvi dokazov oziroma ustavitvi konkretnega kazenskega pregona zoper konkretnega osumljenca,« je temeljno sporočilo ministra po tem, ko je zaradi odločitve preiskovalne sodnice Mojce Kocjančič kazalo, da bo zastaral primer ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi farmacevtka in KPL. Prav zato je Goran Klemenčič zahteval poročilo vodje specializiranega državnega tožilstva.
Odmik od sodne prakse
Klemenčiča sta tako Drago Šketa kot Harij Furlan prepričala, da ravnanje sodnice pomeni odmik od dosedanje sodne prakse. Iz nje namreč ne izhaja, tako minister, da je tožilka zamudila dveletni rok za vložitev zahteve za preiskavo zoper ljubljanskega župana, obdolženega jemanja podkupnine. Če bi bilo tako, potem bi postala sodna preiskava in pregon vseh zahtevnih oblik kriminalitete bistveno omejena.
Minister sicer trdi, da ne polemizira z odločitvijo preiskovalne sodnice, ampak »zgolj pojasnjuje njene posledice, ki jih postavlja v kontekst preverjanja izvajanja nalog državnotožilske uprave, v okviru pristojnosti, ki jih ministrstvo s tem ima«. Hkrati pa napoveduje, da če bo višje sodišče, na katero se je pritožila Žgajnarjeva, pritrdilo preiskovalni sodnici, bodo na ministrstvu takoj začeli spreminjati zakon o kazenskem postopku.
Same težave
Ministrstvo še pravi, da tudi ta primer dokazuje, da predvsem kazenski postopki ne potekajo optimalno in so v primerjavi z evropskimi standardi predolgi ne glede na to, ali je sodba na koncu oprostilna ali obsodilna. »Tako se v očeh javnosti razumljivo ruši zaupanje v enakost pred zakonom in delovanje pravne države, hkrati pa so takšne situacije obremenjujoče tudi za posameznike, ki so nesorazmerno dolgo časa ali osumljeni ali obdolženi.
Ukrepi za naprej
Prvi človek tožilstva Drago Šketa je napovedal, da bo Blanka Žgajnar zoper odločitev preiskovalne sodnice vložila pritožbo. V njej bo podrobno obrazložila stališče državnega tožilstva, da je njen sklep o izločitvi dokazov v celoti neutemeljen. Spomnil je, da je kot generalni državni tožilec takoj po nastopu mandata začel pripravljati novo politiko pregona in med drugim tudi že zahteval pripravo analiz o starejših zadevah in obremenjenosti posameznih državnih tožilstev. To bo po njegovih besedah omogočalo natančno ugotovitev, kakšno je stanje in kako ukrepati naprej.
