Tiskane izdaje
Položaj izbrisanih na ministrstvu že rešujejo, a je materija tehnično in strokovno zelo zapletena, pojasnjuje Klemenčič. Zadnja leta politizacije tega problema se je stvar tudi strokovno zelo zapletla, sedaj pa so na ministrstvu od ustreznih organov pridobili vse potrebne podatke ter podali usmeritve, v katero smer naj nadaljnji predlogi in usklajevanja rešitev gredo.
Delo na tem področju poteka, koalicijska pogodba bo v tem delu izpolnjena, poudarja Klemenčič in dodaja, da "ne zaradi koalicijske pogodbe, ampak zato ker je to zaveza Slovenije tako v smislu usod ljudi in predvsem v smislu ugleda Slovenije in pravne države". Odločitev ustavnega sodišča je pač treba spoštovati, opozarja državni sekretar.
Ob tem poudarja, da gredo priprave na ministrstvu trenutno le v smer reševanja statusa ljudi, kar pomeni izdajanje dopolnilnih odločb ter morebiten sprejem novega oz. noveliranje obstoječega zakona. Odškodnine pa iz odločbe ustavnega sodišča ne izhajajo "in to v trenutku ni predmet naših notranjih razprav in priprav".
Tako se bodo na ministrstvu v prvem delu "kot pijanec plota držali odločbe ustavnega sodišča, zato da bo zadeva pravno stala in zoper to rešitev ne bo mogočih kakšnih pravnih sporov, kot je na primer referendum", je še pojasnil državni sekretar.
Vajgl v pogovorih ponovil stališča iz koalicijske pogodbe
Predsednik odbora DZ za zunanje zadeve Ivo Vajgl (Zares) je pojasnil, da je v sredinem pogovoru z Dragoljubom Mičunovićem "mimogrede" povedal, da so se stranke nove koalicije soočile z vprašanjem t.i. izbrisanih ter da so v koalicijski pogodbi "popolnoma jasno povedali, da bo ta vlada uresničila odločbo ustavnega sodišča in to v celoti".
Odškodnine so v tem smislu po njegovo "stvar zakonodaje in stvar predpisov, da se vidi, kdo v Sloveniji ima pravico do takšne odškodnine", je novinarjem danes pojasnil Vajgl.
Kot je nadaljeval, pa je na dlani, da je sam bil pri poročanju o teh stvareh srbskemu kolegu zadovoljen. Z enakim zadovoljstvom pa je srbskemu kolegu povedal, da so podani vsi pogoji, da se glede tistih ljudi, ki so živeli in delali v Sloveniji, "s socialnim sporazumom med Slovenijo in Srbijo uredi status teh ljudi oziroma njihovih pričakovanj".
Po Vajglovih besedah predstavnika Tanjuga na srečanju ni bilo, pa tudi o kakšnih manjšinah ni bilo govora.
Kot je še pojasnil, je bil v Beogradu prisoten kot gost konference na temo Srbija, socialni dialog v regijah in regije v dialogu. Ob tem je obisk srbske prestolnice izkoristil še za pogovore s predstavniki srbskih političnih oblasti in strank. Vajgl je to poudaril, "da ne bi ustvarjal kdo vtisa, da sem se jaz šel v Srbijo pogovarjat o nekem vprašanju," ki je očitno "kamen v želodcu" nekaterim, "ki imajo težave s pravno državo".
Za Grimsa napoved izplačevanja odškodnin nesprejemljiva
Nesprejemljivo je, da gre eden ključnih ljudi v koaliciji napovedat izplačevanje odškodnin t.i. izbrisanim v Beograd, je danes poudaril poslanec SDS Branko Grims. Kot je dejal, so v stranki razočarani nad dejstvom, da se nekateri očitno ne zavedajo, da so odgovorni slovenskim volivkam in volivcem, ne pa Beogradu.
Grims je izpostavil, da t.i. izbrisani v mednarodnem pojmovanju izraza to sploh niso, saj je šlo "zgolj za prenos iz enega seznama na drug seznam, nikakor pa ne za odvzem državljanstva". "V Sloveniji so vsem v času osamosvojitve ponudili državljanstvo, samo vlogo je bilo treba dati. Slovenija je edina država na svetu, ki je ravnala tako demokratično in odprto," je dejal.
"Očitno se nekateri vezi z Beogradom nikakor ne uspejo znebiti, počutijo se njim odgovorne in potem hodijo tja napovedovat ključne odločitve," je prepričan poslanec SDS. Glede odškodnin je dejal, da je že sedaj vloženih več kot 20 zahtevkov, najvišji med temi pa krepko presega pol milijona evrov. Če se takšna vsota za odškodnine pojavi v 18.000 primerih, to po njegovih besedah pomeni devet milijard evrov.
Poslanec je prepričan, da je edina smiselna rešitev ustavni zakon, ki bi vnaprej izločil osebe, ki so sodelovale v napadu na Slovenijo. Poudaril je, da je to rešitev podpiral tudi nekdanji predsednik Janez Drnovšek, nekoč pa tudi sedanji premier Borut Pahor.
Po Grimsovem mnenju je potrebna individualna obravnava, s katero bi se ugotovilo, ali je bila nekomu res storjena krivica "in da se jo poravna". Nihče, ki je špekuliral s slovensko samostojnostjo, pa po njegovo ne more in ne sme biti upravičen do kakršne koli odškodnine.
V Srbiji pozdravili napoved o vrnitvi pravic izbrisanim
Srbski državni sekretar za diasporo Miodrag Jakšić je pozdravil napoved predsednika slovenskega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Iva Vajgla, da bodo t.i. izbrisani dobili dokumente in povračilo škode. Kot je ocenil Jakšić, gre za zelo dobro novico, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Ob tem je Jakšić spomnil, da je zaradi nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva leta 1992 približno 30.000 ljudi, večinoma Srbov, izgubilo vse pravice, so sporočili iz srbskega ministrstva za diasporo.
Kot je dodal, je ministrstvo v sodelovanju s srbsko diasporo v Sloveniji sprožilo mnoge dejavnosti in pobude pri slovenskih državnih in evropskih pravosodnih organih za rešitev problema t.i. izbrisanih. Državni sekretar je še izrazil upanje, da bodo izbrisani v skladu z odločitvijo slovenskega ustavnega sodišča in priporočili evropskih institucij ponovno dobili vse državljanske pravice.
"Na takšen način se bo pospešilo in izboljšalo sodelovanje med Srbijo in Slovenijo na vseh drugih področjih".
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Vajgl je v sredo na sestanku s predsednikom odbora srbske skupščine za zunanjo politiko Dragoljubom Mičunovićem v Beogradu izjavil, da se bo začela uveljavljati odločba ustavnega sodišča v zvezi z vprašanjem statusa manjšin in izbrisanih oseb, ki bodo dobili dokumente in povračilo škode.
Kot je poročal Tanjug, je Vajgl tudi poudaril, da se bodo pospešila pogajanja o zaključku sporazuma o socialnem varstvu med Slovenijo in Srbijo.
