Tiskane izdaje
Zreče - Minister za okolje in prostor Janez Podobnik je na današnjem posvetu o klimatskih spremembah in vplivih na kmetijstvo v Zrečah povedal, da se klimatskim spremembam ne moremo več upreti, zato se jim moramo prilagoditi. To prilagajanje pa poteka na različnih področjih, kot je pridelovanje hrane, turizem, pomembna je tudi politična dimenzija, je dejal. Po mnenju Podobnika so klimatske spremembe pojav, ki predpostavlja in zahteva multidisciplinarni pristop.
Politika mora dati poseben poudarek odnosu do narave
Po Podobnikovih besedah je dozorel čas, da slovenska politika in še posebej SLS, ki v svojih programskih usmeritvah in političnem delovanju daje poseben poudarek odnosu do narave, kmetijstva, podeželja in potrošnika, poskušajo znotraj sebe odpreti dialog z namenom vzpostavitve družbe okoljskega konsenza. Ta konsenz je treba naprej vzpostaviti na strankarski ravni, potem pa še na globalni, je poudaril prvak SLS.
Zdravje osrednja kvaliteta življenja
Predstavnik ministrstva za okolje in prostor Marjan Vezjak pa je opozoril, da je osrednji kriterij kvalitete življenja zdravje, na katerega poleg okolja vpliva tudi kvaliteta hrane, ki jo uživamo. "Mi smo lahko ponosni, da je slovenska hrana kvalitetna in da je pridelana na tradicionalen način. To je naša primerjalna prednost," je dejal Vezjak.
Še posebej pa je izpostavil letošnjo zimo, ki je po njegovem mnenju eklatanten dokaz, da se nekaj dogaja z našim vremenom. Prepričan je tudi, da mora kmet postati upravljalec prostora, zato ga je treba seznaniti z novimi vsebinami in vizijami, ki bodo pripomogle zmanjšanju vplivov klimatskih sprememb.
Spremembe podnebja se bodo nadaljevale
Predstojnica katedre za agrometeorologijo na ljubljanski biotehniški fakulteti Lučka Kajfež Bogataj pa meni, da je slovensko kmetijstvo in gozdarstvo kompleksno odvisno od vremenskih in klimatskih danosti in je v zvezi s podnebnimi spremembami močno ranljivo. Klimatologi tako ocenjujejo, da se bodo spremembe podnebja nadaljevale še bolj izrazito in bodo negativno vplivale tako na rastlinsko kot živinorejsko pridelavo. Najbolj je kmetijstvo ranljivo zaradi ekstremnega vremena, kamor strokovnjaki štejejo zlasti suše, poplave, neurja s točo, pa tudi nizke temperature s pozebami ter vročinske valove, je dejala Kajfež Bogatajeva.
Dodala je tudi, da se bo pogostnost vremenskih dogodkov povečala, regionalno pa se bo ob zvišani temperaturi zraka različno spreminjal padavinski sistem. Poleti bo tako več suš, saj se bo ob povišani temperaturi zraka zniževala količina padavin. Višje temperature zraka bodo povzročale obsežnejši in hitrejši razvoj bolezni in škodljivcev. Zato se bodo povečali stroški varstva rastlin ter verjetno tudi celotne rastlinske pridelave.
Po besedah Kajfež Bogatajeve bodo podnebne spremembe vplivale tudi na živinorejo prek sprememb pri pašnikih in paši, zdravju in prehrani živine. V gozdovih pa bodo ogroženi zlasti iglavci, več bo gozdnih požarov in večji bodo stroški pri gospodarjenju z gozdovi.
"Zato je nujno, da se kmetijstvo čim prej začne prilagajati napovedanim podnebnim spremembam. Prilagajanje tem spremembam pa je krožen, dolgotrajen proces, ki zahteva sistemsko premišljen pristop, ki mora biti tudi ekonomsko ovrednoten. Prilagoditve so zato povezane ne le z odločitvami in ukrepi posameznega kmeta, temveč tudi s kmetijsko politiko, tržnimi mehanizmi ter razvojnimi in tehnološkimi raziskavami," je poudarila Kajfež Bogatajeva.
Po oceni profesorice na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru Martine Bavec je ekološko kmetovanje način zmanjšanja toplogrednih plinov in tisti način kmetovanja, ki lahko prispeva k ohranjanju in izboljšanju naravnega okolja. Ekološko kmetovanje namreč ima že vgrajene mehanizme, kako se upreti klimatskim spremembam, ki so pred nami, je še dodala.
Današnji posvet v Zrečah sta organizirala Slovenska kmečka zveza in Zelena zveza pri SLS.
