Ljubljana - Državni zbor je ob koncu današnjega zasedanja odločil o usodi tako imenovanega verskega zakona. Kljub vztrajanju opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS pri obstrukciji je državni zbor s podporo koalicijskih poslancev in poslancev narodnosti Marie Pozsonec ter Roberta Battellija zakon sprejel. Za je tako glasovalo 46 poslank in poslancev, proti pa nihče. Bogomir Zamernik (SDS) se je glasovanja vzdržal.
Poslanci opozicijskih LDS, SD in SNS ter koalicijske DeSUS so zakon kritizirali v vseh fazah obravnave in mu očitali, da verske skupnosti postavlja v neenakopraven položaj, da privilegira Rimskokatoliško cerkev ter da ne spoštuje ustavnega načela ločitve države in verskih skupnosti. Njihova dopolnila, s katerimi so zakon želeli spremeniti, je večina zavrnila, zato so se odločili, da pri sprejemanju takšnega zakona ne bodo sodelovali.
Julija, ko naj bi državni zbor dokončno glasoval o zakonu, je zaradi njihove obstrukcije v dvorani ostalo premalo poslank in poslancev, da bi zagotovili sklepčnost. Tako so odločanje o zakonu prestavili na eno od prihodnjih sej.
Prispevke za socialno varnost duhovnikov so sofinancirale vse vlade
Kritiki zakona so med drugim nasprotovali določbi o financiranju ter se zavzemali za drugačne rešitve od danes sprejete, ki določa, da država iz proračuna krije prispevke za socialno varnost uslužbencev registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.
Kot je poudarjal direktor urada za verske skupnosti Drago Čepar, so prispevke za socialno varnost duhovnikov sofinancirale vse vlade po osamosvojitvi in tudi pred njo. Z ustreznostjo takšne ureditve so se strinjali tudi v SDS, NSi in SLS.
V opoziciji in DeSUS so nasprotno vztrajali, da je predlagani način financiranja ustavno sporen in diskriminatoren. Možnosti za financiranje bi poiskali drugje, v LDS na primer po italijansko-španskem zgledu z delom dohodnine, ki bi jo za financiranje verske skupnosti državljani lahko namenili prostovoljno.
Država bo verskim uslužbencem krila prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje od osnove, ki je določena najmanj v višini 60 odstotkov povprečne mesečne plače. To bi ob povprečni plači 305.625 tolarjev, kot je predvideno za leto 2007, pomenilo, da bi država krila približno 40.000 tolarjev za prispevke posameznega duhovnika mesečno. Prispevki od osnove so obračunani v skupni višini 21,86 odstotka.
Kriterij 1000 pripadnikov posamezne cerkve
Pri številu verskih uslužbencev, ki bodo upravičeni do teh sredstev, se upošteva kriterij 1000 pripadnikov posamezne cerkve oz. verske skupnosti na enega verskega uslužbenca.
Sicer pa je bil po navedbah predlagatelja eden od glavnih razlogov za pripravo zakona ta, da je sedanja ureditev, ki temelji na zakonu iz leta 1976, zastarela, pomanjkljiva in ne ureja nekaterih temeljnih vprašanj.
Postopek za registracijo cerkve
Zakon tako med drugim ureja tudi postopek za registracijo cerkve oziroma druge verske skupnosti. Verska skupnost se lahko registrira, če ima vsaj sto polnoletnih članov - slovenskih državljanov oziroma tujcev, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji - ter če izkaže delovanje v Sloveniji v zadnjih desetih letih. Registracija je predpogoj za priznavanje določenih pravic.
Zakon vključuje tudi določbe o verski duhovni oskrbi v vojski, policiji, zavodih za prestajanje kazni ter bolnišnicah in socialnovarstvenih zavodih.
Nasprotniki verskega zakona se o nadaljnjih korakih še odločajo
V LDS in DeSUS sedaj o nadaljnjih korakih še razmišljajo. Današnji izid je bil za obe strani pričakovan, še naprej pa so prepričani, da zakon ni ustrezen.
Aleš Gulič (LDS), sicer vlagatelj dveh predlogov verskih zakonov - oba je državni zbor zavrnil -, je dejal, da so pričakovali, da bo zakon sprejet. Dejstvo, da se je o zakonu glasovalo od julija, pa govori o tem, da "ni kakšen biser". Tudi minimalna večina, 46 glasov, ne govori v prid zakonu, ki ureja pomembna vprašanja. V LDS bodo sedaj počakali, kako bo ravnal državni svet, ki ima možnost na zakon sprejeti veto. Če ne, razmišljajo tudi o drugih možnostih, kot sta ustavna presoja in predlog za takojšnjo novelacijo zakona.
Prva poteza bo preverba zakona na ustavnem sodišču, je po zasedanju napovedal poslanec DeSUS Franc Žnidaršič. Kdo bo pobudo vložil, se sicer še dogovarjajo, prav gotovo pa bo do nje prišlo, je zagotovil. Pravni interes glede vložitve ima namreč po njegovem prepričanju vsak državljan, kajti zakon mu nalaga nekaj, kar ni dolžan plačevati, je diskriminatoren in očitno favorizira katoliško cerkev, ki hoče - kot najbogatejša gospodarska družba v državi - sofinanciranje s strani države.
Najhujše je pa po oceni Žnidaršiča to, da jim sedaj očitajo politično nekulturo, ker so kot koalicijska stranka obstruirali glasovanje. " V resnici gre za vrhunec politične nekulture, ker nas naša koalicija ignorira, ni sprejela niti enega od naših amandmajev in nas raje proglašajo za šibek člen," še pravi poslanec. Naša stranka je majhna, a ima visoko stopnjo občutka, do kam sme oblast pri predlaganih rešitvah, da ne bo načela ustavnih pravic državljanov, je še dodal. Zato je obstrukcija po njegovih besedah le skrajen način opozorila koaliciji, da se z DeSUS ne ravna tako, ker "imajo možgane, znajo razmišljati in vedo, do kod se sme".
Zakonu in načinu njegovega sprejemanja nasprotuje tudi velika skupina vernikov, pravi Žnidaršič, ki je sicer današnji izid pričakoval.