Tiskane izdaje
Trbovlje – Ljubljana, Maribor in Murska Sobota bodo v leto 2018 vstopili z ognjemeti, a tudi z nekajkrat zvišanimi koncentracijami strupenih delcev. Zaradi njih bodo za več ur, brez padavin pa celo za več dni, izničena prizadevanja Eko sklada, da na območjih, onesnaženih s PM10, z milijonskimi spodbudami izboljša zrak in zmanjša smrtnost. PM10 pri nas na leto »ubijejo« 1500 ljudi.
Čezmerno onesnaženje s PM10 Slovencem povprečno za leto dni skrajša življenje, v času ognjemetov pa koncentracije teh delcev presežejo dovoljene vrednosti tudi za več kot trikrat.
A le na štirih od sedmih degradiranih območij v Sloveniji, to je v Zasavju, Celju, Kranju in Novem mestu, so zalegla opozorila stroke, ljubiteljev živali in letos prvič tudi poziv Arsa, naj se občine na silvestrovo odpovedo dodatnemu onesnaževanju: ognjemetov, s katerimi so občinski možje zadnjih dvajset let prebivalstvo vabili na vrhunce praznovanj na prostem, letos ne bo.
To pa ne pomeni, da si svojih malih »dvoriščnih« ognjemetov ne bodo privoščili posamezniki z degradiranih območij, na katerih država z lokalnimi skupnostmi sicer vsak dan izvaja ukrepe za boljši zrak v prometu in vlaga v bolj kakovostna kurišča. Samo v zadnjih treh letih je Eko sklad tem območjem izplačal za 20 milijonov evrov spodbud.
Eni brez, drugi z bliščem
V Trbovljah in Hrastniku so ognjemete črtali z novoletnih programov v letu 2012, po sprejetju uredbe o kakovosti zunanjega zraka oziroma odloka, v katerem so med ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti ognjemeti zasedali posebno mesto. Zagorjani so nebo zadnjič razsvetlili leta 2010; Zasavci od takrat na leto prihranijo okoli 13.000 evrov. V Kranju so ognjemet nazadnje prižgali za najdaljšo noč v 2013. Tudi občini Novo mesto in Celje že več let ne onesnažujeta zadnje noči v letu z bogatimi ognjemeti.
Mariborčanom, ki sta jim ognjemet še lani podarila Nova NKBM in Večer, se letos spet obeta »strupena bleščava« – čeprav tudi tokrat ne na stroške in ne v režiji občine.
V Murski Soboti, kjer bo ognjemet letos trajal pet minut, stal pa dva tisočaka, se tolažijo, da so število ognjemetov zaradi varčevanja in okoljskih razlogov za polovico zmanjšali: novoletnega ohranjajo, drugemu so se odpovedali v času Soboških dnevov.
Še dlje v obrambi novoletnega ognjemeta so šli v Ljubljani, saj so preverili vpliv pirotehničnih sredstev na onesnaženost zraka na silvestrovo za petletno obdobje, v letih 2012–2016, na merilni postaji v središču mesta, ki je od Ljubljanskega gradu oddaljena vsega kilometer.
Ugotovili so, da ognjemeti povzročajo »le kratkotrajno zvišane vrednosti PM10«, ki hitro oslabijo, na mesečne vrednosti pa bistveno ne vplivajo oziroma je njihov vpliv že na dnevni ravni »statistično zanemarljiv«. »Na podlagi analiz ni mogoče ugotoviti, da bi enkratni silvestrski ognjemet povzročil večdnevno onesnaženje zraka,« trdijo na MOL.
A njihove ugotovitve se v marsičem ne ujemajo z izsledki domače in tuje stroke, ki si je edina, da vpliv nanodelcev, velikih od petdesetinke do petinke mikrometra, ki se sprostijo ob ognjemetih, na zdravje posebno otrok in astmatikov še zdaleč ni zanemarljiv in da delci ostanejo v zraku več kot teden dni, če ni padavin.
Nenadzorovani nanodelci
Medtem ko Arso izvaja meritve PM10 in PM2,5, onesnaženosti zraka z nanodelci ne nadzoruje nihče, čeprav so ti vzrok za znaten del onesnaženja s trdnimi delci, opozarjajo strokovnjaki Laboratorija za raziskave v okolju Univerze v Novi Gorici in dodajajo, da je hrup, ki ga povzroča pirotehnika, v primerjavi z dolgotrajno onesnaženostjo zraka neznatna težava. Zadnje namreč nihče ne nadzoruje, zakonodaja pa tudi ne omejuje onesnaženosti zraka z delci, ki so posledica uporabe pirotehnike.
Po podatkih Evropske okoljske agencije je bilo še leta 2005 kar 44,6 odstotka Slovencev izpostavljenih čezmernim preseganjem dnevne mejne vrednosti PM10; to pomeni, da je povprečna dnevna koncentracija delcev več kot 35 dni v letu presegla 50 mikrogramov na kubični meter. V EU je bila izpostavljenost le 28-odstotna. Ocena o ogroženosti zdravja zaradi izpostavljenosti PM10 za Ljubljano in Celje je pokazala, da bi, če bi povprečna letna vrednost PM10 znašala 20 mikrogramov na kubični meter, v Ljubljani v enem letu preprečili 67 smrti na 100.000 prebivalcev, v Celju pa 49.
