Kljub ustavnopravnim tveganjem bi poslanci radi videli še dodaten predlog

Blizu soglasja glede uvedbe prednostnega glasu, a politične stranke si želijo še dodaten predlog sprememb meja volilnih okrajev z večjimi odstopanji od doslej predlaganih.

Objavljeno
12. november 2019 14.30
Posodobljeno
12. november 2019 14.53
Minister za javno upravi Rudi Medved bo predsedniku republike Borutu Pahorju dodaten predlog spremembe zakonodaje poslal do konca tega meseca, predsednik pa bo določil datum 8. kroga pogajanj. FOTO: Urad predsednika RS
Kljub temu da ima po oceni ministra za javno upravo Rudija Medveda uvedba relativnega prednostnega glasu zadostno podporo med političnimi strankami, vsaj 60 poslanskih glasov, so se predstavniki parlamentarnih političnih strank po današnjem srečanju pri predsedniku republike dogovorili, naj ministrstvo za javno upravo pripravi še dodaten predlog sprememb meja volilnih okrajev z večjimi odstopanji od doslej predlaganih.

Predlog naj bi upošteval možnost večjega odstopanja od velikosti povprečnega volilnega okraja, in sicer 25 odstotkov. Sedanji predlog upošteva 15-odstotno odstopanje.

Pogajalci so – kot so sporočili z urada predsednika republike – sicer na zanje vzeli tudi opozorilo ministra za javno upravo, da bi bilo sicer vsako nadaljnje spreminjanje meja volilnih okrajev z večjimi odstopanji od doslej predlaganega preveliko tveganje za ustavno spornost takšnih predlogov. »To odločitev so pogajalci sprejeli zato, da se olajša ocena parlamentarnim strankam o sprejemljivosti sprememb zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor s spremembami meja volilnih okrajev,« so še sporočili s predsednikovega urada.

Kot smo že poročali, se sicer zdi, da se je med političnimi strankami – potem ko je tudi SD sprejela odločitev, da je pripravljena podpreti tako ukinitev volilnih okrajev in uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu kot tudi preoblikovanje okrajev –  izoblikovala zadostna podpora za spremembo volilne zakonodaje. Poleg že omejene SD in LMŠ, kamor sodi tudi minister za javno upravo, so naklonjenost spremembam, za katere potrebujejo vsaj 60 poslanskih glasov, izkazali tudi že v SMC, SAB, NSi, SNS in Levici. Vse omenjene stranke imajo skupaj 58 poslanskih glasov. To pomeni, da potrebujejo še glasova manjšinskih poslancev – manjšini ju volita na povsem drugačen način – oziroma Desusa, kjer imajo več dvomov, a puščajo vrata še odprta.

SDS se zavzema za večinski sistem, uvedbo relativnega neobveznega prednostnega glasu, ki je trenutno na mizi, pa je prvak stranke Janez Janša pred časom označil za še slabšo možnost od trenutne ureditve.

So pa politične stranke znova poudarile, da se bo v parlamentarno proceduro vloži tisti od obeh predlogov, ki bo zbral dovolj podpisov poslank in poslancev za vložitev. Za uvedbo prednostnega glasu je to 60 glasov, za preoblikovanje okrajev pa 46.