Kljub varčevanju znova honorarji

Ljubljana - Vlada naj bi predvidoma jutri spremenila uredbo o izvajanju projektov tesnega medinstitucionalnega sodelovanja - tako imenovanih twinningov - in tako znova omogočila, da bodo lahko javni uslužbenci, ki sodelujejo v teh projektih, poleg plače prejeli še honorar. Takšno rešitev je kot nesprejemljivo in v nasprotju z varčevalnimi ukrepi vlade ob prvi obravnavi predloga na vladnem odboru za državno ureditev in javne zadeve pred tednom dni ocenilo finančno ministrstvo, na včerajšnji seji odbora pa predlogu (njegov uradni predlagatelj je ministrstvo za javno upravo, vsebinski pa služba vlade za evropske zadeve, SVEZ) očitno ni več nasprotovalo. Nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant pa vztraja, da je sprejemljiva le ureditev, po kateri je lahko javni uslužbenec, ki prejema plačo, za sodelovanje v twinning projektih nagrajen z izplačilom povečane obremenitve znotraj plače, ne pa z dodatnim honorarjem.

Twinnig projekti so zagotovo priložnost, da država dobi precej denarja iz evropskih sredstev, so pa bili vsaj v preteklosti tudi priložnost za dober zaslužek posameznikov, ki so v njih sodelovali. Tako je nekdanji namestnik direktorja SVEZ Andrej Engelman poleg plače v višini od 4173 do 5703 evrov bruto na mesec za vodenje trinajstmesečnega twinning projekta v Makedoniji v letih 2004 in 2005 dobil honorar v višini 30.000 evrov bruto, poleg tega pa še 21.500 evrov bruto kot izvajalec ene od šestih komponent tega projekta. Za kritje stroškov prenočitev, prehrane, lokalnega prevoza ... za okoli sto dni bivanja v Makedoniji je prejel še 16.184 evrov.

Ob tako visokih izplačilih se je takratna vlada zamislila (Gregor Virant jih je označil kot »popolnoma nesprejemljive«) in se odločila, da bo znesek, ki je bil za udeleženca v omenjenem projektu povprečno 500 evrov bruto za vsak dan dela v državi prejemnici pomoči, zmanjšala na 250 evrov. S tako imenovano »Virantovo uredbo« so izplačilo te vsote javnim uslužbencem, ki so pod ingerenco vlade, začeli izplačevati pri plači kot povečano obremenitev.

Za delo v tujini 250 evrov na dan

Tako je na primer Andrej Engelman po zagotovilu SVEZ leta 2008 prejel 60.471 evrov bruto plače, ta številka pa vsebuje njegovo osnovno plačo (45.586,15 evrov bruto) in plačilo povečanega obsega dela (14.884 evrov bruto), v katerem je všteto tudi sodelovanje pri twinning projektu v Srbiji in Črni gori v vrednosti 7000 evrov bruto.

Odstotek, ki ga lahko dobi javni uslužbenec izplačanega kot povečan obseg dela, se je v zadnjih letih zmanjšal: če je ta na začetku znašal 100 odstotkov osnovne plače, znaša zdaj le še 30 odstotkov. Tako - kot poudarja Andrej Engelman, ki zdaj vodi nov twinning projekt v Črni Gori - nekaterim sodelovanja v twinningih sploh ne morejo več izplačevati, saj že prejemajo plačilo za maksimalno možno povečano obremenitev. Ali kot so zapisali v obrazložitvi predlaganih sprememb uredbe: uveljavitev novega plačnega sistema je onemogočila plačevanje posameznih kategorij strokovnjakov. Zato predlagajo, da se s spremembo uredbe zagotovi enoten način plačevanja vseh strokovnjakov, ki izvajajo twinning projekte, tako da bi tudi javni uslužbenci prejemali honorar (znesek naj bi še naprej ostal 250 evrov bruto za dan dela v tujini).

Ali služba ali honorar

Predlog, da za čas opravljanja projektnega dela uslužbenec prejema tako redno plačo kot tudi plačilo na podlagi pogodbe, je ministrstvo za finance označilo kot nedopusten in bi bilo po njihovem prepričanju treba nedvoumno določiti, da se delo pri projektu opravlja zunaj delovnega časa. Tudi nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant je prepričan, da v primeru, ko javni uslužbenec prejema plačo, lahko dobi plačilo za sodelovanje pri twinning projektu le kot povečano obremenitev v okviru plače. Lahko pa pusti službo ali začasno prekine delovno razmerje in dobiva plačilo po pogodbi.

Kar nekaj zaposlenih na posameznih ministrstvih in vladnih službah tudi opozarja, da morajo med odsotnostjo zaposlenih, ki sodelujejo pri twinning projektih, oni opraviti njihova dela v domovini (Engelman ob tem poudarja, da v njegovem primeru ni tako), za kar pa mnogi ne dobivajo nobenih plačil oziroma jim ne priznajo povečane obremenitve. Opozarjajo pa tudi na varčevanje, ki je v času krize prizadelo velik del javnih uslužbencev.

A Andrej Engelman poudarja, da ljudje v twinning projektih pač ne želijo delati zastonj in da se bo Slovenija morala odločiti, ali bo v njih sodelovala (in torej prejemala sredstva iz EU) ali ne. Ker pa naj bi bili ti projekti zunanjepolitična prioriteta naše države, Engelman pričakuje, da bo predlagana sprememba uredbe na vladi sprejeta, »drugače se tega ne bomo šli,« je še poudaril.