Ključna T-2 in kupovanje delnic Petrola

Nekaj denarja je prek T-2 bilo namenjenega tudi za ustanavljanje krščanskodemokratske stranke
. »Domnevam, da je lik Ivana Štuheca vezni člen med klerom in Janezom Janšo,« pravi Franco Juri iz Zaresa.

Objavljeno
08. februar 2011 22.59
Dejan Karba, notranja politika
Dejan Karba, notranja politika
Ljubljana – Ključni liniji pri odstiranju polpreteklih finančnih peripetij mariborske metropolije in z njo povezanih trenutno insolventnih družb, sta dve: T-2 in njegovo poslovanje z Gratelom ter ustanovitev družbe Julius, prek katere je uprava Zvona Ena kupovala delnice Petrola. Medtem ko ključni kleriki v nadškofiji in tudi tisti iz celjske in murskosoboške škofije, ki sta lastniško vpeti v škofijsko družbo Gospodarstvo rast, zatrjujejo, da s finančnimi mahinacijami uprav obeh Zvonov niso bili seznanjeni ali pa le deloma, se je debata okrog finančnega cerkvenega dogajanja v štajerski prestolnici začela na političnem parketu.

Da je moralni teolog Ivan Štuhec, direktor mariborskega Zavoda Antona Martina Slomška, v zadnji številki katoliškega tednika Družina presenetil z novico, da »med drugim lahko domnevamo, da je bilo nekaj denarja prek T-2 pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami namenjenega tudi za ustanavljanje sporne krščanskodemokratske stranke«, smo poročali že v ponedeljek. Jože Duhovnik, vodja leta 2008 nastale krščanskodemokratske stranke, je Štuheca že pozval, naj umakne te besede, oziroma da bo »Štuhec imel priložnost tako trditev dokazati na sodišču«. Štuhec je Duhovniku odgovoril še isti dan: »Če g. Duhovnik misli zgoraj navedeni stavek, me res zanima, kako je v njem prepoznal sebe. Nisem vedel, da ima on tudi kaj pri T-2. Z veseljem se bom odzval sodišču. Kar pa zadeva njegovo obtožbo, da sem se sistematično ukvarjal s politiko, pa lahko vsak prebere v vseh mojih komentarjih in knjigah, da sem se res. Nisem pa nikoli deloval na politično operativni ravni.«

Svoje videnje okrog Štuheca in njegovega prepričanja, da je največji del zgodbe o neuspehu mariborske metropolije podjetje T-2, je za Delo včeraj prispeval tudi Franco Juri (Zares): »Domnevam, da je lik Ivana Štuheca vezni člen med klerom in Janezom Janšo«. Juri je svojo domnevo med drugim izpeljal iz dejstva, da bo parlamentarna komisija, ki preiskuje izdajanje pred parlamentarnimi volitvami leta 2008 ugaslih brezplačnikov Expres in Slovenski tednik, jutri zaslišala Simona Zdolška, predsednika uprave Zvona 1. Na zaslišanju bo, če bo nanj seveda prišel, povabljen, da razloži finančno sodelovanje Zvona 1 s takrat vodilnim zakupnikom medijskega prostora Mediapolisom, ki je prav v tistem času Janševi vladi dal okrog 120 tisočakov vredno posojilo v okviru državnozborske volilne kampanje SDS leta 2008.

O vezeh med Janševo vlado in Gospodarstvom rast naj bi po prepričanju nekaterih sogovornikov pričala tudi »koalicija« v sestavi Dari Južna, Igor Bavčar in Leo Ivanjko (Julius fond, Julius k. d. d.), ki je sredi Janševega mandata vneto kupovala delnice Petrola. Celo tako, da je moral takratni predsednik uprave Marko Kryžanowski zaradi zaščite podjetja začeti kupovati delnice Istrabenza. Za dogajanje okrog Petrola nadzorniki Zvona 1 v tistem času niso vedeli (razpolagamo z nekaj zapisniki sej nadzornega sveta Zvona 1 iz tistega časa). Sprva jim je bilo namreč rečeno, da Dravske elektrarne s 120 milijonov evrov težkim posojilom Zvonu 1 pomagajo oslabljenemu Zvonu 2, zaradi česar je kasneje na pomoč s kreditom vskočila NLB.

Kot napovedujejo nekateri kleriki, bo k razčiščevanju dogajanja med mariborsko nadškofijo in T-2 lahko bistveno pripomogel ljubljanski metropolit Anton Stres, ki se danes vrača z Madagaskarja. »Mirko Krašovec in Anton Stres o projektu T-2 vesta največ,« nam je povedal klerik z murskosoboške škofije, ki ne želi biti imenovan. »Vprašanje, zakaj T-2 ni imel nadzornega sveta, pa je že zdaj odveč. Zato, ker ga Miran Kramberger [neformalni vodja T-2 v času ustanavljanja te družbe za telekomunikacijo, trenutno njen 0,43-odstotni lastnik; op. p.] ni hotel imeti, češ da je to njegov projekt, ki ga bo znal voditi. Kraševec je to tiho sprejel.«

Včeraj je mariborsko nadškofijo, kljub kulturnemu prazniku, sicer obiskala finančna komisija iz Italije. Dogovore o usodi družb Gospodarstva rast naj bi sklenili še ta teden.