Tiskane izdaje
Ljubljana – Tokrat bo šlo na tesno. Vsaj z datumi: Danes ob polnoči sta se dve vrsti goriva, ki sta še pod državnim censkim nadzorom, pocenili, uredba, s katero si je država vzela pravico določati ceno, pa se izteče jutri. Če bo vlada hotela loviti roke za podaljšanje cenovnega režima, bo morala odločitev sprejeti na (dopisni) seji danes ali najkasneje jutri. Odgovori pristojnih na naše poizvedovanje so bili skopi.
Od polnoči veljata novi, nižji nadzorovani ceni goriv. Neosvinčeni motorni 95-oktanski bencin se je pocenil za 2,8 centa pri litru in zdaj stane 1,272 evra za liter, cena dizla pa se je znižala za 2,1 centa na 1,219 evra za liter. Tolikšna pocenitev, za 2,15 oziroma 1,7 odstotka, je najmočnejša v zadnjih mesecih, zanjo pa so zaslužni predvsem tržni trendi: cene goriv na mediteranskih borzah so namreč v zadnjih 14 dneh, od prejšnjega modelskega izračuna, upadle na najnižjo raven letos. Po novem bo tako treba za 50-litrski rezervoar 95-oktanskega bencina odšteti za 1,4 evra manj, za enako količino dizla pa 1,05 evra manj. Ceni sta na ravni tistih iz oktobra 2017.
In kako naprej?
Ponavadi spremembe cen goriva veljajo 14 dni, saj je tako frekvenco postavila vladna uredba o oblikovanju cen določenih vrst naftnih derivatov. Tokrat bi današnja pocenitev potencialno lahko veljala samo dva dni, do izteka veljavnosti aktualne uredbe s 1. novembra lani. Ta teden naj bi vlada znova tehtala, ali so okoliščine zrele za naslednji korak, popolno sprostitev cen goriva, ali pa bo veljavnost uredbe znova podaljšala. To, z drobnimi spremembami v zvezi z dodatki za biogorivo, počne že 14 mesecev, od prve poteze v tej smeri, liberalizacije cen višjeoktanskega goriva in kurilnega olja, pa bo kmalu dve leti.
Po neuradnih virih naj bi gospodarski minister Zdravko Počivalšek vladi spet predlagal sprostitev cen, natančneje, da se uredba o določanju cen ne podaljša. V tem primeru (ali če bi vlada nemara zamudila z novim aktom) bi se oblikovanje cen 1. marca sprostilo. Morebitni ponovni prevzem censkih vajeti bi morala predlagateljica podpreti z dovolj prepričljivo utemeljitvijo.
Verjetnost, da bo prišlo do zamude, je minimalna. Pravzaprav je slišati, da bodo režim nadzora podaljšali, menda za mesec dni. Ima pa vlada za nov manever zelo malo časa. Ponavadi je tako, da par dni pred iztekom potrdi uredbo, naslednji dan jo objavi v uradnem listu, tretji dan pa ta začne veljati. Če odštevamo od četrtka, bi morala biti torej dopisna seja danes ali najkasneje jutri (če bi v uredbo zapisali, da začne veljati z dnem objave v uradnem listu). Kot rečeno, pristojni na obeh ministrstvih, gospodarskem in finančnem, nočejo prejudicirati vladne odločitve, čeprav se za Počivalška ve, da liberalizacijo podpira, Mateja Vraničar Erman pa ji, kot je slišati neuradno, še vedno nasprotuje.
Različni vatli za cenovno elastičnost
Glavni pomislek finančnega ministrstva naj bi bila bojazen, da se bodo zaradi podražitve in manjše porabe goriv zmanjšali proračunski prilivi od trošarin in DDV. Nasprotno pa pridejo pobudniki sprostitve cen - z enakim izračunom - do povsem drugačnega rezultata, saj vsaka stran povsem drugače ovrednoti cenovno elastičnost povpraševanja po posamezni vrsti goriva.
Tudi nedavna analiza Trgovinske zbornice Slovenije (TZS) kaže, da se v času od popolne sprostitve cen 98-oktanskega bencina in kurilnega olja pobrane trošarine praktično niso znižale, in isto velja tudi za delno sprostitev cen 95-oktanskega bencina in dizla (ob avtocestnem križu). Ministrstvo za finance njihovega podatka ni ovrglo. Predsednica TZS Mariča Lah: »Če vlada tudi tokrat ne bo prekinila te verige uredb, bomo prvič prisiljeni po pravni plati zahtevati od nje obrazložitev, zakaj vztraja pri posegih na trgu in uvaja nadzor nad cenami, če pa v zakonu o kontroli cen jasno piše, da lahko to stori le, če na trgu ugotovi velike, težke anomalije. V vseh letih cenovnega nadzora nikoli ni prišla na plan s takimi argumenti.« Lahova očita vladi, da odloča politično, ne strokovno.
Ministrstvo za gospodarstvo pa - ne oziraje se na tokratno odločitev - pripravlja sistem za spremljanje cen. Sistem je zamišljen v partnerstvu med državo in zasebnim sektorjem. Ministrstvo bo najprej z razpisom poiskalo izvajalca, ki bo postavil bazo podatkov o cenah posamezne vrste goriva; vsako spremembo bodo morali naftni trgovci po odredbi redno pošiljati na ministrstvo. Ažurno in popolno bazo podatkov o cenah bodo nato ponudili »zunanjim« partnerjem, ki bodo razvili aplikacije za potrošnike, za primerjanje in spremljanje cen. A to bo možno šele, pravijo, ko bodo cene dokončno liberalizirane.
