Kmalu prve vzrejene soške postrvi

Tolmin – Po dobrih dveh mesecih gradnje ribogojnica na reki Tolminki dobiva pravo podobo največje zasebne naložbe v občini. Birokratska kalvarija se je izplačala zaradi izjemne kakovosti Tolminke, meni vodja ribogojstva tamkajšnje ribiške družine in direktor družbe Faronika, ki je v lasti ribičev, Dušan Jesenšek.

Poslovni objekt in objekt predelave bosta v kratkem pod streho. Zgrajeni so pomožni objekti, urejena je tudi brežina Tolminke, da voda ne bo več motila gradbenih del. »Groba gradbena dela, razen bazenov, so v sklepni fazi,« je dejal Dušan Jesenšek, čeprav je vreme krajšalo poletno gradbeno sezono: »Kljub temu vse poteka po načrtih, čeprav bi si želeli nekaj dela opraviti na zalogo za slabe jesenske in zimske pogoje gradnje.«

Tolminka idealna za vzrejo

Idejno zasnovo za večjo ribogojnico je Ribiška družina Tolmin, ki že upravlja valilnico in manjšo ribogojnico za rejo plemenske jate, prav tako na Tolminki, naredila že leta 2000. Po dolgoletnih zapletih pri pridobivanju vodne pravice in služnosti so dela stekla julija. Za 2,3 milijona evrov vredno naložbo bo Faronika pridobila 1,4 milijona na dveh evropskih razpisih, 500.000 evrov je kredita, medtem ko bo sama priložila 400.000 evrov. Rok za dokončanje ribogojnice, kjer bodo vzrejali med 30 in 35 ton rib na leto – predvsem soške postrvi in jadranskega lipana – je prihodnji junij.

Jesenšek je zadovoljen, da je družina kljub oviram vztrajala z ribogojnico na Tolminki, čeprav bi morebiti podoben objekt na drugi lokaciji lahko že stal in bil tudi cenejši. »Tolminka ima zelo velike prednosti za ribogojstvo. Voda, ki pride do Tolmina, ima kakovost pitne vode, poleg tega je je dovolj, da tudi večji ribogojski objekt praktično ne more vplivati na vodostaj. Zelo pomemben pa je tudi temperaturni razpon reke, ki se giblje med šestimi in dvanajstimi stopinjami Celzija. Resda bi bila za večji prirastek šarenk boljša nekoliko toplejša voda, toda osredotočili se bomo na avtohtoni vrsti. Predvsem vzreja lipana nad 15 stopinjami ne uspeva. Mnogi so že poskušali in obupali. Takšno kakovost vode bi pri nas našli zgolj na Zadlaščici ali z dragim črpanjem talne vode,« je pojasnil.

Čez dve leti prvič na krožniku

Z gradnjo nove ribogojnice na svoj račun ne bodo prišli zgolj športni ribiči, temveč tudi ljubitelji dobre hrane. Prve kilograme lipana in soške postrvi bo ribogojnica s predelovalnim obratom trgu s svežimi in prekajenimi ribami ter postrvjim kaviarjem ponudila čez dve leti. Za začetek bo zadostovalo med pet in deset ton izdelkov na leto, kjer bo treba največ odšteti za kaviar soške postrvi, ki ga bodo pridelali največ sto kilogramov na leto in še to le v zimskem času.