Kmalu tudi »lahki« molitvenik

Ravne na Koroškem – »Knjigo smo dobili! Romeo in Julija!« so se veselili udeleženci posveta o lahkem branju, ki so se včeraj iz vse Slovenije zbrali v koroški osrednji knjižnici. »Zdaj bomo pa lahko brali!« so bili navdušeni uporabniki, za katere je običajna knjiga pretežak zalogaj.

Gre večinoma za ljudi z motnjo v duševnem razvoju, lahko branje pa spet približa knjigo tudi starejšim, tistim po možganski kapi in vsem drugim, ki so ovirani pri branju običajne literature. Pri tem ne gre za manj zahtevno vsebino, saj gre v glavnem za odrasle, zato vsebina zanje ne sme biti žaljiva – napak bi bilo, če bi jim ponujali otroške knjige, češ da so lažje za branje.

Lahko branje je odrasla literatura, predelana tako, da je razumevanje prilagojeno sposobnostim ciljne publike: kratke povedi, velike tiskane črke, brez dolgih tujk, težke besede zamenjane z lažjimi. Pri tem pa mora besedilo, ki je vedno opremljeno s slikami, ohraniti prvotni pomen.

Informacije za vse

Saša Fužir in Tatjana Knapp iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo v Črni na Koroškem sta na tem področju začeli orati ledino. »Živimo v obdobju hitrega razvoja in množici informacij, od katerih je odvisna kakovost našega življenja, zato si moramo prizadevati za enakopravnost dostopa do informacij, kulture in ustvarjalnega dela tudi za tiste, ki pri tem potrebujejo pomoč,« je dejala direktorica CUDV Vojka Lipovšek.

»Želimo, da strokovnjaki, ki se ukvarjajo z dostopom do informacij za skupine, ki so sicer zapostavljene, dobijo neposreden odziv, kaj potrebujejo, koliko razumejo, na kakšen način jim podajati stvari, da so jim dostopne,« je Saša Fužir povzela bistvo posveta o lahkem branju. »To ni nujno le pisana beseda, lahko so tudi samo slika, piktogrami, spletne strani, zvočni posnetki, dokumenti, jedilniki, navodila, vozni red ... Veliko je informacij, ki tem ljudem niso dostopne v njim razumljivi obliki, so pa nujni del vsakdanjega življenja.«

Jasna Režonja in Neli Ornik iz Centra Naprej iz Maribora sta obe utrpeli možgansko kap. »Izjemno težko se zberemo, določenih besed ali besednih zvez ne razumemo ali jih težje dojamemo, dlje časa traja, da podatke, ki jih preberemo, tudi predelamo. Imamo težave z vidom,« našteva Ornikova težave po kapi. »Marsikdo od nas po poškodbi dolga leta ni bral, ker ni več poznal črk. Brati po možganski poškodbi je kot misija nemogoče,« ugotavlja Jasna Režonja. Lahko branje jim ogromno pomeni. »Z branjem si širimo obzorja, treniramo govor in spomin, vzdržujemo pozornost. Vsaka prebrana knjiga nam je spodbuda za naprej.« O uporabnosti lahkega branja priča tudi primer dobre prakse iz Dobrne, kjer so v lahkem branju opremili turistično pot, uporabna pa je tudi za druge, ki jezika ne obvladajo dobro.

Slovenija na področju dostopnosti informacij za te ranljive skupine še močno zaostaja za Evropo. »Nimamo skupnega vira financiranja, ne držimo se poenotenih smernic, je pa letos kulturno ministrstvo prvič objavilo razpis za prirejanje leposlovja za odrasle s posebnimi potrebami,« pravi Fužirjeva. Na posvetu so zato združili strokovnjake z različnih področij za poenotenje smernic.