Tiskane izdaje
Brežice – Prejšnji teden je bil objavljen predlog spremembe uredbe o dopolnilnih dejavnostih, ki bo kmetijam leta 2019 omogočil izvajanje celodnevnega varstva do šest odraslih. Slovenija bo s tem pilotno uvedla vmesno obliko oskrbe starostnikov med življenjem doma in v klasičnih domovih za starejše.
»Uredba bo predvidoma sprejeta maja 2018,« so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, ki vodi pilotni projekt in leta 2016 z ministrstvom za socialne zadeve ustanovljeno delovno skupino. Razvoj oskrbe starejših na kmetijah je namreč rezultat interesa za širitev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ne pa posledica sistemskega reševanja kritično neurejene dolgotrajne oskrbe starostnikov v Sloveniji.
Pilotni projekt bo sofinanciran iz sredstev za razvoj podeželja, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo: »Po prejetju odločbe o pravici do sredstev bo lahko nosilec dopolnilne dejavnosti leta 2019 pridobil dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti socialno varstvo.«
Predlog spremembe uredbe predvideva dve obliki oskrbe odraslih oziroma starejših: celodnevno bivanje do šestih oseb v enoposteljnih ali dvoposteljnih sobah ter dnevno varstvo do 12 oseb.
Socialno varstvo na kmetijah ne bo na voljo za vse odrasle oziroma starostnike, ki bi si tega želeli, ampak le za tiste, ki niso odvisni od tuje pomoči pri opravljanju osnovnih dnevnih opravil, kot so »prehranjevanje, pitje, osebna higiena, oblačenje, slačenje, izločanje, odvajanje, gibanje in priprava na spanje ter počitek«.
Ker slovenska zakonodaja oskrbe na kmetijah še ne pozna, predlog uredbe kategorij oskrbe ter infrastrukturnih, kadrovskih in zdravstveno-negovalnih zahtev ne določa. Normativi bodo posledično določeni šele po analizi pilotnega projekta, ki bo trajal vsaj dve leti.
Lastniki kmeije Roštohar so eni izmed tridesetih, ki so že izrazili interes za izvajanje socialne oskrbe. Foto: Janoš Zore/Delo
Interes 30 kmetij
»Treba bo počakati, kako bodo oskrbo na kmetijah dopolnili. A ta dejavnost je za nas zelo zanimiva,« pravi Jože Roštohar iz Selc nad Blanco, ki skupaj z ženo Karolino vodi izletniško kmetijo. Kljub številnim neznankam, recimo, ali je z zgolj šestimi oskrbovanci sploh mogoče pozitivno poslovati, ga napredek, ki ga pomeni sprememba uredbe, veseli: »Razmišljali smo, kako bi družba in kmetije stopili skupaj, da bi ljudi obdržali na podeželju. Mladim bi s tem omogočili prihodek, kmetijam neposredno prodajo izdelkov, starostnikom pa da starost preživijo v okolju, kjer so delali in živeli – življenje v naravi je zanje najbolj etična oskrba. Mislim, da bi število postelj hitro popolnili.«
Roštohar, ki bi z oskrbo starostnikov manj časa namenjal prodaji izdelkov na stojnicah na Obali, je eden od predstavnikov 30 kmetij, ki so že izrazili interes za izvajanje socialne oskrbe. Skupaj bi celodnevno oskrbo lahko omogočili 180 starostnikom.
»Pri preverjanju interesa kmetij ciljne skupine v celoti niti nismo dosegli, a se je javilo 30 ljudi. Ocenjujemo, da je to kar veliko,« pravi Andreja Krt Stopar, na kmetijsko gozdarski zbornici zadolžena za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.
Ker na številnih slovenskih kmetijah že zdaj skrbijo za svoje starše in imajo na voljo dovolj prostorskih kapacitet, uvedba oskrbe drugih odraslih pomeni logično širitev dopolnilne ponudbe kmetij. Določilo, da bo kmetija morala za prehrano oskrbovancev zagotoviti najmanj 30 odstotkov lastnih živil, naj bi storitev ohranila le v domeni kmetovalcev in ne samostojnih podjetnikov ali gospodarskih družb.
Kmetija Roštohar, ki se zanima za oskrbo starejših na kmetiji. Foto: Janoš Zore/Delo
Zunaj institucij
Predlaganemu slovenskemu modelu je podoben italijanski, pravi Krt Stoparjeva, avstrijski temelji na socialnem podjetništvu: »Za uvedbo te dejavnosti si prizadevamo že več kot tri leta. To področje je še zelo hermetično zaprto in urejeno po nekdanjem sistemu, ki ne dopušča deinstitucionalizacije in diverzifikacije storitev, zato smo iskali tudi nadomestna pojmovanja. Predvideno je bivanje na kmetijah, ki je primerljivo dnevnemu varstvu odraslih, in nastanitev na kmetijah, primerljiva s celodnevnim varstvom odraslih.«
Zaradi omejitev pri izvajanju socialnega varstva na kmetijah – lastna pridelava živil, samostojni uporabniki, starostniki z zahtevnimi zdravstvenimi potrebami pa bodo rešitev še naprej iskali v institucijah – novost verjetno ne bo bistveno zmanjšala pritiska na slovenske domove upokojencev. Na čakalni listi je bilo v sredo ob kapaciteti 20.602 ležišč in štirih prostih mestih 7465 prosilcev.
Sekretar skupnosti socialnih zavodov Jaka Bizjak rešitev kljub temu podpira: »Gotovo bomo morali v Sloveniji razmišljati o vmesnih oblikah bivanja starejših, saj ti pri nas pogosto živijo v prevelikih bivališčih, so brez družbe in bi z malce pomoči ostali precej dlje samostojni. Kmetije so ena od možnosti. A moramo zagotoviti celovit sistem, da bo ta starostnikom na kmetijah, ko obnemorejo, pomagal najti ustrezne storitve. Na kmetijah z desetimi stanovalci verjetno ne bo mogoče izvajati zahtevnejše zdravstvene nege.«
Žal je do celovitega sistema oziroma »do rešitve vprašanja za nekaj sto milijonov evrov na leto«, kot se je izrazil Bizjak, Slovenija daleč: »V petih letih se lahko zgodi katastrofa. Povojni letnik 1948, recimo, ki je eden od zelo številnih, bo kmalu potreboval te storitve.«
