Knauf hoče za onečaščeno ime 69.000 evrov

Škofja Loka – Skoraj 76.000 evrov bo moral plačati Škofjeločan Boštjan Zavrl Knaufu Insulationu in občinski uradnici Tatjani Bernik, če izgubi tožbi, ki sta ju proti njemu vložila zaradi grafitov in klicev, s katerimi je protestiral proti onesnaževalcu in občinski ignoranci. Knauf je leta 2014 v okolje izpustil več kot 56 ton fenolov, formaldehidov in rakotvornih organskih spojin.

Prav leta 2014, pred 25-milijonskim vložkom v sanacijo tovarne, je Zavrlov boj proti Knaufu, ki se je začel tri leta prej, dosegel vrhunec. Končal se je z vložitvijo dveh tožb leta 2015, katerih epiloga še nista znana: v Knaufu, ki zaposluje dobrih 400 ljudi, so ocenili, da je »pravična odškodnina« za škodo, ki jo je Zavrl z grafiti povzročil njihovemu ugledu in dobremu imenu, torej nematerialna škoda, vredna 50.000 evrov. T grafiti kot »Knauf ekoterorist«, »Knauf zastruplja naše otroke«, »Knauf, smrad, rak« je Zavrl menda »pritiskal« na posebno občutljivo onesnaževalčevo točko in ustvarjal vtis, da ne posluje skladno z okoljsko zakonodajo. Še posebno pa so jih v kontekstu njihovih nemških lastnikov prizadeli kljukasti križi, simboli nacistične Nemčije in »nestrpnosti, nasilja in sovraštva«.

Ko je Knauf nematerialni škodi prištel še stroške meritev, ki so jih naročili zaradi Zavrlovih obtožb o smradu in hrupu ter popravila popisanih tabel, je »škoda« dosegla skoraj 69.000 evrov: še dodatnih »materialnih« 3600 za table in 15.000 evrov za meritve, ki niso pokazale čezmernega onesnaženja. Po raziskavi Evropske agencije za okolje je bil Knauf leta 2015 sicer sedmi največji onesnaževalec v Sloveniji.

Bolečine in strah

Tatjani Bernik, vodji škofjeloškega oddelka za okolje in prostor, pa so Zavrlova dejanja, anonimni klici in grožnje povzročili za 7100 evrov psihičnih bolečin, strahu in razžalitev. Zavrl je policistom leta 2015 dejanja priznal in se prizadetim opravičil. A to ni bilo dovolj za »umazano« ime in čast. Priznanju sta sledili tožbi in neuspešna prva mediacija – ker Knauf ni bil pripravljen popustiti. Za primerjavo: Knaufov celoten tožbeni zahtevek znaša le malo več, kolikor so jih leta 2015 stali pisarniški material in strokovna literatura (61.448 evrov).

Odškodnine so precej nižje

Janez Stušek, odvetnik, ki je eno svojih največjih zmag izbojeval v pravdi okoljskih aktivistov Eko kroga proti trboveljskemu Lafarge Cementu in ki brani tudi Zavrla, postopka Knauf-Zavrl ne komentira, saj je še odprt. Pri znesku za nepremoženjsko škodo pa je odločen: »Gotovo je nekajkrat pretiran.« Ker je zadeva pred prvim narokom, bo tožnik morda poskušal pojasniti, zakaj bi bil tak odstop od sodne prakse ključen: »Povprečne odškodnine tudi pravnim osebam, in to celo v primerih, ko gre za tako imenovane medijske umore, so precej nižje.« Sodna praksa pozna tudi tožbe za nekajkratnik Knaufove, a je do zdaj le redkokatera, če sploh, pravnomočno presegla 25.000 evrov. Povprečni zneski po Stuškovih besedah znašajo od 5000 do največ 10.000 evrov. V Knaufu zahtevka ne komentirajo.

Smrad po zažganem

Slab kilometer zračne črte loči dom Zavrlovih na Dorfarjah od Knaufovega dimnika. »Noč in dan, leto za letom,« pripoveduje Zavrl, »se je iz njega širil smrad po zažganem, da so pekle oči, iz tovarne pa hrup.« Ko je za rakom, star še ne petdeset let, umrl svak, se je Zavrl odločil: nekaj je treba ukreniti. In je ukrepal na lastno pest, kakor je najbolje vedel in znal. »Priznam, sem vzkipljiv, a kdo ne bi dvignil glasu, če bi slišal, kako se mu na občini smejijo v telefon in ga ignorirajo?« se brani pred obtožbami, v katerih mu pripisujejo več dejanj, kakor jih je storil in jih je pripravljen priznati: »Napisal sem zgolj tri grafite: dva na 'fabriški pano', ki so ju brez težav odstranili, in enega na občino; za tega sem plačal.«

Zarota

Zavrl prejema minimalno plačo, je edini z redno službo v družini. Kako bo plačal Knaufu in Bernikovi, če izgubi, ne ve: »Nimam premoženja, razen štirinajst let star avtomobil in željo živeti v zdravem okolju.« Bolj kot denar, pravi, ga bolijo laži, ki so jih napletli okrog njegovega imena: pripisali so mu celo sodelovanje z mednarodnimi okoljskimi aktivisti. »To razumem kot zaroto proti sebi in opozorilo, kaj čaka tistega, ki bi se hotel še kdaj pritožiti čez smrad in hrup iz Knaufa.«

Za polovico izpustov manj

Po sanaciji leta 2015 so se po Arsovih podatkih izpusti fenolov, formaldehidov in drugih za zdravje škodljivih onesnažil prve nevarnostne vrste za polovico zmanjšali. Zavrl pritrjuje: »Po letu 2015 je stanje precej boljše.« Še zmeraj se sprašuje, zakaj mu v Knaufu ali na občini nikoli niso omenili sanacije. »Živel sem v prepričanju, da bo onesnaženje trajalo v nedogled.« Onesnaženje je v resnici trajalo pol stoletja. Toliko časa že v Škofji Loki obstaja proizvodnja steklene, kamene in lesne volne. Koliko škode so na zdravju več tisoč ljudi pustili izpusti, ni še nihče ovrednotil.