Tiskane izdaje
Trbovlje - V družbi je še vedno tabu, čeprav se s to obliko duševne motnje spopada 71.000 odraslih Slovencev oziroma 40 milijonov Evropejcev. V svetu s »črnim psom« po imenu depresija živi kar 300 milijonov ljudi.
Depresija je osrednja tema jutrišnjega 7. aprila, svetovnega dneva zdravja. Čeprav velja za eno najpogostejših duševnih motenj, ki se v povprečju pojavlja pri štirih odstotkih svetovne populacije in pri prav tolikšnem deležu Slovencev, o njej spregovorijo le redki. Okolje depresivne vse prerado stigmatizira. Stroka ocenjuje, da bi bile zdravstvene evidence polovico debelejše, če bi k zdravniku odšel vsak, ki se sreča z depresijo. Te je več med manj razvitimi, dvakrat več je je med ženskami in manj izobraženimi, narašča pa s starostjo.
Depresija je prisotna pri več kot 14 odstotkih odraslih Slovencev, ki obiskujejo družinskega zdravnika. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so v Sloveniji v zadnjih osmih letih izdali 28 odstotkov več receptov za antidepresive, hospitalizacija odraslih pa je upadla za 18 odstotkov; za 34 odstotkov je manjše tudi število prvih obiskov pacientov z diagnozo depresivna epizoda. Medtem ko to pri mladih med 15. in 19. letom ostaja približno enako, se je pri njih in odraslih za skoraj polovico povečalo število obiskov zaradi reakcij na hud stres in prilagoditvene motnje. Depresija prizadene tudi vsako šesto žensko, ki rodi; to pomeni približno 3300 Slovenk na leto.
Depresije in samomori delijo državo na pol
Podatki o prejemnikih zdravil proti duševnim motnjam kažejo, da je tveganje obolevnosti za depresijo večje na območjih z razvojnimi problemi, ki se srečujejo tudi z revščino in brezposelnostjo. Iz povprečja štrlijo jugozahodni del Pomurja, jugovzhod Podravja in Koroške, zahodni del Savinjske regije, Zasavje, zahod jugovzhodne Slovenije in vzhodni del Primorsko-notranjske regije. Podatki o zdravljenih zaradi duševnih motenj in o samomorilnosti Slovenijo delijo skoraj na pol. Večjo ogroženost vzhoda države stroka pripisuje manjši gospodarski razvitosti, nižji kakovosti življenja in večji izpostavljenosti alkoholu.
Nezdravljena depresija pomeni tudi večje tveganje za samomorilno vedenje. Pred desetletjem je bila stopnja samomorilnosti med Slovenci 32-odstotna. Še zmeraj si življenje vzame približno štiristo Slovencev na leto. Število smrti zaradi duševnih motenj se je v petih letih podvojilo. V državi pod okriljem Centra za psihološko svetovanje Posvet deluje mreža desetih svetovalnic za pomoč v čustveni stiski - brez čakalnih dob in napotnic: v Ljubljani, Kranju, Celju, Slovenj Gradcu, Murski Soboti, Sevnici, Laškem, Novi Gorici, Postojni in Kopru. Lani je pomoč poiskalo več kot tisoč ljudi. Specialistka klinične psihologije Anka Zavasnik, svetovalka v Posvetu in predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, pravi, da so najpogostejši vzroki za obisk svetovalnic partnerski in družinski problemi, žalovanje ob smrti bližnjih in različne druge izgube v življenju: brezposelnost, finančne težave, neuspeh pri študiju, izguba samospoštovanja.
Moški težje poiščejo pomoč
V različnih krajih ne opažajo pomembnih razlik med klienti; so pa te opazne med spoloma: »Ženske hitreje poiščejo pomoč strokovnjaka, moški pa se za ta korak težje odločijo in pridejo v Posvet tedaj, ko so njihove težave hujše in težje rešljive. Pomanjkanje energije, interesov, občutki krivde, težave s koncentracijo, izguba apetita (ali pretirana ješčnost), nespečnost ali dolge ure spanja, brezvoljnost, zapiranje vase in izogibanje druženju z bližnjimi so značilni znaki depresivnega razpoloženja za oba spola. Pogosteje pa se pri moških depresivno razpoloženje pokaže tudi drugače. Prej miren in obvladan posameznik lahko postane pretirano občutljiv, nestrpen, vzkipljiv in jezen.« Zatekanje v alkohol ali k drugim substancam v končni fazi nevarno poveča depresivnost, svari Zavasnikova.
Bolnišnične obravnave duševnih motenj so med najdaljšimi, v povprečju trajajo več kot mesec in pol, zato je preventiva toliko pomembnejša. Če eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, depresijo učinkovito blaži 12.000 korakov na dan.
Duševne in vedenjske motnje v Sloveniji v 2015 (vir: NIJZ)
747.401 dni bolniškega staleža
281.365 dni so bili v bolniškem staležu moški
466.036 dni so bile v bolniškem staležu ženske
0,25 % bolniškega staleža predstavljajo duševne in vedenjske motnje
0,91 dneva, izgubljenega zaradi duševnih in vedenjskih motenj
2,21 primera na sto zaposlenih ima duševne in vedenjske motnje
41,03 dneva traja povprečna odsotnost z dela
Število samomorov in smrti zaradi duševnih motenj (vir: Surs)
2010 416 168
2011 437 175
2012 443 192
2013 448 231
2014 388 219
2015 425 302
