Ko nimam za položnice, pišem predsedniku

Potem ko izčrpajo vse pritožbene možnosti in ne vedo več, na katero ustanovo bi se lahko še obrnili po pomoč, se državljani nemalokrat odpravijo kar k prvima možema postave - predsedniku države in premieru.

Objavljeno
04. oktober 2009 11.47
Helena Kocmur
Helena Kocmur
Ljubljana - Potem ko izčrpajo vse pritožbene možnosti in ne vedo več, na katero ustanovo bi se lahko še obrnili po pomoč, se državljani nemalokrat odpravijo kar k prvima možema postave - predsedniku države in premieru. V obeh uradih prejmejo vsak dan več pisem državljanov, bodisi po običajni bodisi po elektronski pošti, mi pa smo preverili, katere tegobe pripravijo ljudi k pisanju predsednikoma in ali to kaj pomaga pri reševanju njihovih težav. Kot nam je potožil eden od bralcev, mu je nekdanji predsednik Janez Drnovšek vedno tudi vsebinsko odgovoril na pisma, v zadnjem času pa odgovorov predsednika države, premiera, ministrov, županov in drugih uradnikov sploh ne dobi; z izjemo enega, v katerem pa ravno tako ni bilo vsebinskih pojasnil.

 

V kabinetu predsednika vlade Boruta Pahorja, kamor prošnje in pritožbe državljanov pritekajo vsak dan, so v prvih osmih mesecih letos prejeli več kot 600 pisem državljanov. Kot pravijo, se ljudje na premiera največkrat obrnejo zaradi osebnih stisk in težav, med katerimi jih je največ povezanih s težkimi finančnimi razmerami, nerešenimi odnosi v ožji družinski ali lokalni skupnosti, dolgotrajnimi sodnimi postopki ali postopki pred drugimi državnimi organi. Veliko pa je tudi mnenj in odzivov na aktualne politične ali gospodarske razmere.

 

V kabinetu predsednika vlade pojasnjujejo, da prispele vloge obravnavajo v skladu z njihovimi pristojnostmi - če je problematika povezana z reševanjem konkretnih primerov, za katere so pristojna ministrstva, se po pomoč obrnejo nanje. »Ministrstva seznanimo tudi s pobudami in predlogi, ki bi lahko pripomogli k izboljšanju predpisov ali boljšemu in preglednejšemu delovanju uprave,« pojasnjujejo. Kot še trdijo, vsa prispela pisma pozorno obravnavajo.

 

Predsednik Türk pogosto odgovori sam

 

Tudi predsednik republike namenja veliko pozornosti pismom državljank in državljanov, ki se nanj obračajo s svojimi željami, stiskami in predlogi, so nam odgovorili iz urada predsednika Danila Türka. Lani so prejeli 897 pisem, letos, vključno z avgustom, pa precej manj, 284. Za primerjavo povejmo, da je nekdanji predsednik Drnovšek na leto v povprečju prejel 6000 pisem državljanov in državljank.

 

Sedanji predsednik na rednih mesečnih sestankih skupaj s sodelavci prouči vsebine pisem in možnosti za odzive nanje. »Če je le mogoče, na pisma odgovori sam, zlasti v tistih primerih, ko presodi, da mora osebno izraziti sočutje ali dati spodbudo za korake v prihodnosti. V drugih primerih odgovorijo njegovi najožji sodelavci,« pojasnjujejo v predsednikovem uradu.

 

Čeprav v Türkovem uradu pregledajo vsako pismo, tudi takšna z nerazumljivo ali, bolj redko, žaljivo vsebino, so njihovi odgovori usklajeni z zakonodajo - po zakonu morajo pisarne, ki so v službi državljanov, namreč odgovoriti na vsako pismo, če to ni anonimno ali žaljivo. »Na anonimna pisma in pisma z žaljivo vsebino ne odgovarjamo pa tudi ne na pisma, ki so naslovljena na drug organ in so nam posredovana samo v vednost,« razlaga Tomo Juvan iz predsednikovega urada. »Žal pa ugotavljamo, da so odgovori pogosto odvisni od hitrosti, obsega in kakovosti informacij, ki jih na naše poizvedovanje posredujejo službe v javni in državni upravi.« Urad lahko največkrat zgolj vzpostavi povezave s pristojnimi ustanovami, nanje naslovi prošnjo za proučitev in ukrepanje in s tem seznani tudi pobudnika. Predsednik republike in njegov urad namreč nimata veliko pooblastil in pristojnosti, velikokrat lahko le pomagata pospešiti iskanje pravih rešitev.

 

Na tapeti sodstvo, zdravstvo, sociala

 

In kaj spodbudi državljane, da pišejo predsedniku? Največ pisem je s področja sodnih in drugih pravnih zadev. Posamezniki
prosijo za pospešitev postopka, za posredovanje v sodnem postopku na sodišču ali proučitev možnih pravnih sredstev zoper sodbe. »V takih primerih v odgovoru poudarimo, da predsednik republike in njegov urad ne moreta in ne smeta posegati v delo sodnih organov in tudi ne posredovati v posamezni zadevi ter s tem vplivati na odločitve sodišč, saj sta nepristranskost in neodvisnost sodišč temeljni vrednoti pravne države,« so zapisali v predsednikovem uradu.

 

Nekaj pisem s socialnega področja se nanaša na problematiko starševskih pravic, zlasti zagotavljanje ustreznih stikov med otroki in razvezanimi starši. Pogosta so pisma s področja zdravstva, v katerih ljudje opisujejo svoje zdravstvene težave in izražajo nezadovoljstvo s postopki zdravljenja. Nekatera pisma se nanašajo na delovna področja državne uprave - državljani pogosto opisujejo lokalno problematiko v zvezi z varovanjem okolja, nezadovoljni so z delovanjem inšpekcijskih služb. Prihajajo pisma s stanovanjsko problematiko ali celo prošnje za odpis finančnih in davčnih obveznosti.

 

Več v današnjem NeDelu