O Rehnovem predlogu sicer Golobič meni, da ga je »mogoče dobro popraviti«, na pomisleke, ali bo Slovenija v arbitraži lahko ohranila svoje vitalne interese, pa odgovarja: »Kdor trdi, da je arbitraža neprimeren postopek, bi se moral vprašati, kaj je govoril takrat, ko so na Bledu ugotovili, da je Mednarodno sodišče v Haagu primerna instanca za reševanje spora. Arbitraža je zagotovo primernejša. In zdaj razpravljamo o vsebini sporazuma o arbitraži.«
O vsebini sestanka v sredo pa Golobič ni hotel govoriti, ker je potekal za zaprtimi vrati. Je pa po neuradnih informacijah ostalo nedorečeno, ali naj Slovenija izrecno zahteva, da bo v predlogu zapisano načelo zunanje pravičnosti ex aequo et bono, ali pa je dovolj sedanja formulacija, torej pravičnost (equity). V koaliciji sicer zatrjujejo, da razlika ni posledica konceptualnih razhajanj med strankami. »Jaz tega, o čemer je govoril Janša, nisem opazil,« nam je povedal predsednik odbora za zunanjo politiko Ivo Vajgl (Zares). »Opazil sem le, da je Janša imel nekoliko drugačno mnenje kot drugi in da je to tudi povedal. Izrazito odklonilno stališče do Rehnovega predloga sta imela predstavnika dveh manjših strank. Kar pa zadeva koalicijo, so se razlike nanašale na strokovne in ne politične podrobnosti ter gotovo niso bile razlog za prekinitev tega sestanka. Razlog je bil skupna ugotovitev, da nismo v časovni stiski in si lahko vzamemo čas za razmislek,« je povedal Vajgl.
Da je predsednik Zaresa preprečil sredin dogovor slovenske politike, ni potrdil niti Karl Erjavec. »To pravi Janša. Sam nisem imel tega občutka,« pravi predsednik Desusa. Je pa znova potrdil, da si Desus želi, da bi spor zaradi meje rešili z mediacijo. »Mislim, da nam arbitraža ne bo omogočila, da bi uveljavili svoje vitalne nacionalne interese, zlasti stik z odprtim morjem. To je veliko tveganje,« pravi Erjavec.
SNS pa je včeraj na več naslovov evropskih državnikov poslala svoj predlog Svetu Evrope o Mirovni konferenci o nekdanji Jugoslaviji. Ta bo menda obravnavala mejna vprašanja znotraj nekdanje Jugoslavije in vprašanja sukcesije Jadranskega morja. »Glede na specifiko prostora je najverjetneje to edina možnost, da na tem območju zavlada mir,« je sporočil Zmago Jelinčič.
Iz petkove tiskane izdaje Dela