Koalicija ni v krizi?

Koalicija ni v krizi, so po sestanku predsednikov koalicijskih strank hiteli razlagati sodelujoči. Kot je videti, je to poglavitna točka soglasja med koalicijskimi partnerji. Glede številnih drugih vprašanj se namreč razhajajo. Ne toliko glede ciljev kot glede načina, kako te cilje doseči. O tajkunskih kreditih, ki so jedro tokratnega spora, vsi izrekajo negativno mnenje, ne strinjajo pa se o tem, ali sme vlada ukrepati v banki, ki je te kredite odobrila.

Vsi predsedniki koalicijskih strank so hkrati tudi ministri, zato je bil sestanek bolj kot strankarsko srečanje pravzaprav prepir ministrov o tem, kako izvajati svojo funkcijo. Pogledi o tem so vsaksebi že vse od začetka te vlade. Medtem ko bi premier Borut Pahor moderiral družbeno razpravo, so si ministri predstavljali, da bodo vsaj na svojem področju tudi kaj odločali. Zdaj vedno znova spoznavajo, da jim je na poti k izvrševanju obljub, ki so jih dajali volivcem, postavljen cel kup ovir. Kakor je pokazal primer Nove Ljubljanske banke, še tako precizno oblikovana zakonska prepoved ni dovolj, da se v praksi ne bi zgodilo drugače. Sporne kredite je nazadnje banka odobrila.

Po svoje preseneča, da sta se v središču tokratnega spora znašla Katarina Kresal in Gregor Golobič, predsednika dveh strank, ki sta si programsko dokaj blizu, nekdaj sta bili eno in so se že pojavljala ugibanja, ali se ne bosta morda v kratkem znova združili. Zdaj se kaže, da LDS vendarle ni razpadla brez razloga. Stranki se v pogledih na pomembna vprašanja tako razlikujeta, da bosta verjetno še dolgo ostala vsaka na svojem.

Tudi na sestanku ni prišlo do zbližanja. Nasprotno. Predsednica LDS je menda močno oštela predsednika stranke Zares, ta pa ji tudi ni ostal dolžan. Pomenljiv pri tem je molk predsednika največje koalicijske stranke SD, ki se je tudi zadovoljil z moderiranjem razprave, sam pa se ni izrekel. Bo že držalo, da spor dveh drugih koalicijskih strank povečuje specifično težo njegove stranke v koaliciji.

A molk Pahorja pomeni tudi molk vlade. In to v času, ko javnost od nje zaradi gospodarske krize pričakuje jasne odgovore.