Koalicijski sporazum - oživljanje negativnega odnosa do Cerkve?

Ljubljana - Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti, ki se je pojavila v koalicijskem sporazumu konec preteklega tedna, zbuja med člani Slovenske škofovske konference veliko zaskrbljenost, je dejal celjski škof Anton Stres. Kot je poudaril, napoved razumejo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do katoliške cerkve.

 

Stres je na novinarski konferenci ob seji Slovenske škofovske konference (SŠK) poudaril, da so upali, da je ta negativni odnos "že za nami, še posebej po desetletjih zelo krivičnega odnosa do Cerkve, in da so napovedi o zmernosti nove politike in konsenzualni politiki resne in iskrene". "Načela ločenosti države in verskih skupnosti se ne bojimo, saj ga tudi sami zastopamo, kot je jasno razvidno iz t.i. vatikanskega sporazuma. Ne moremo pa sprejeti laicistične, ideološke, Cerkvi sovražne interpretacije tega načela," je poudaril Stres.

 

V nadaljevanju pa je celjski škof in podpredsednik SŠK podrobneje spregovoril o koalicijskem sporazumu oziroma napovedi redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti. Kot je poudaril, je bilo v strokovnih krogih že večkrat ugotovljeno, da "slovenska ustava ne daje nobene osnove za restriktivno in sovražno razmerje med državo in verskimi skupnostmi, ampak je tako razmerje posledica ideoloških in političnih stališč in interpretacij". Tudi mešana krovna komisija je po njegovih besedah že leta 1994 v soglasno sprejeti izjavi opredelila, da je bilo načelo ločenosti v preteklosti "ideološko obremenjeno".

 

Po Stresovih besedah so v SŠK upali, da bo odnos med državo in verskimi skupnostmi temeljil na ustavi in pravu in ne na ideologiji, ter da se bo razvijal v smeri kooperativne interpretacije načela ločenosti Cerkve od države. Ta po njegovo danes prevladuje povsod po Evropi in ga vsebuje tudi Lizbonska pogodba oz. njen osnutek.

 

Napoved redefiniranja odnosa države do verskih skupnosti po mnenju celjskega škofa zbuja bojazen, da gre za "nazadovanje v smeri ponovnega izključevanja Cerkve in verskih skupnosti iz javnega življenja, omejevanja njene navzočnosti v javnosti, njenega delovanja na javnem področju, njenega zatiranja, oživljanja kulturnega boja in getoizacije Cerkve".

 

V SŠK zagovarjajo ureditev, ki po njegovem mnenju ni čisto nič eksotična in nič posebnega, pač pa je splošno sprejeto evropsko načelo. "Ne želimo nobenih privilegijev. Še zelo smo daleč od tistega, kar je normalno recimo na Madžarskem, na Slovaškem, v Italiji, Avstriji in Nemčiji," je prepričan. Na področju šolstva po njegovih besedah staršem na primer ni zagotovljena pravica, da otrokom omogočijo versko vzgojo v skladu s njihovim verskim prepričanjem.