Tiskane izdaje
Kobarid – Kobariški muzej bo po dobrih 22 letih dobil novega direktorja. Vodenje ustanove bo z aprilom prevzel Martin Šolar, ki ga poleti čaka končna slovesnost ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne.
V muzeju, ki v nasprotju z večino drugih ni javni zavod, lani niso imeli srečne roke pri izbiri naslednika Jožeta Šerbca, ki se poslavlja po dobrih dveh desetletjih vodenja. Čeprav se je na javni razpis prijavilo šest kandidatov, niso izbrali nikogar. »Neposredno povabilo družbenikov muzeja me je presenetilo, saj se na razpis nisem prijavil. A smo hitro našli skupni jezik,« pravi Martin Šolar, čigar kariera je zadnjega četrt stoletja povezana z naravovarstvom v Julijskih Alpah.
Med letoma 2009 in 2013 je bil direktor Triglavskega narodnega parka (TNP), nato je dobri dve leti vodil vodilno okoljevarstveno organizacijo Svetovni sklad za naravo (WWF). Nazadnje je delal kot samostojni podjetnik na področju varovanja narave in trajnostnega razvoja. Pravi, da bo del tega posla obdržal, saj bo direktor muzeja 30 ur na teden. »Gre za specifično razliko v primerjavi z dosedanjim delom, vendar sta izziv in odgovornost izjemna,« pravi Šolar.
Kariera Martina Šolarja je povezana z naravovarstvom v Julijskih Alpah. Foto: Blaž Močnik/Delo
Vračanje gostov
Podrobnejših vsebinskih načrtov za muzej ni razkril, a korenitih sprememb ne gre pričakovati. Napovedal je tesnejše sodelovanje s Fundacijo Poti miru v Posočju: »Naša dejavnost je drugačna od fundacije. Doslej ustanovi nista peli povsem uglašeno, želim pa, da bi našli sinergije, kako ob skupni dediščini in konjunkturi turizma vse to nadgraditi.«
V zadnjih letih je Kobariški muzej uspešno izkoristil val obletnic prve svetovne vojne in soške fronte. Samo lani so imeli 64.000 obiskovalcev in potrdili sloves najbolj obiskanega muzeja v Sloveniji. Skoraj tri četrtine je bilo tujih gostov iz več kot 90 držav. »Privabiti moramo ljudi, da bi muzej znova obiskali. Da bi videli kaj novega in doživeli novo zgodbo. Korejci se ne bodo vračali, domači in srednjeevropski gosti pa na vsak način. To bodo vsekakor izzivi, kako to izjemno dediščino ohranjati za obiskovalce na nov, drugačen način,« o izzivih pravi Šolar. Osrednja prireditev ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne bo koncert mednarodnih simfonikov s projektom Bobni miru Trans Europa Express (evropske meje) 1. avgusta na kobariškem trgu.
Jože Šerbec z zadovoljstvom pogleduje na opravljeno delo. Foto: Voranc Vogel/Delo
Hiter vzpon
Temelje muzeja, ki so leta 1990 nastali na lokalnem turističnem društvu, so morali kmalu zamenjati s profesionalnejšo podlago, a so kljub temu posebnost v primerjavi s sorodnimi ustanovami. Kobariški muzej si je izboril status neprofitne družbe z omejeno odgovornostjo, v razvid muzejev pa je vpisan od leta 2011. Že leta 1992 so prejeli Valvasorjevo nagrado in leto pozneje še muzejsko nagrado Sveta Evrope. »Začetki so bili preprosti in morda tudi naivni. Ambicije takrat niso segale niti do Valvasorjeve nagrade, z izzivi pa sta rasla odgovornost in prepoznavnost. Danes lahko z zadovoljstvom pogledamo na opravljeno delo, a čas je za predajo štafete mlajši generaciji,« je prepričan Šerbec.
V njegovem obdobju – je eden izmed šestih lastnikov posameznikov – je vrata muzeja prestopilo več kot 1,7 milijona ljudi, od tega najmanj 300 visokih gostov, od predsednikov držav, kronanih glav, ministrov, vojaških atašejev do eminentnih pisateljev, astronavtov in predstavnikov vseh svetovnih ver. Knjig spominov običajnih obiskovalcev je za šest metrov v višino. »Za ilustracijo lahko povem, da v hiši opravimo 1500 vodenj na leto, zunaj muzeja po Kobariški zgodovinski poti, kostnici, Kolovratu, drugih muzejih in po nekdanjih bojiščih pa 150,« pravi Šerbec.
