Kočevska proga za Guinnessov rekord

Prenova traja že osem let, na DRSI potniške vlake do Kočevja zdaj napovedujejo za leto 2018.

Objavljeno
06. julij 2016 21.58
Bojan Rajšek
Bojan Rajšek
Kočevje, Ljubljana – Čeprav 48 kilometrov regionalne železniške proge od Grosuplja do Kočevja obnavljajo že osem let, se bodo dela še nekaj časa nadaljevala. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) sicer zdaj napovedujejo, da bo potniški vlak v Kočevje spet zapeljal čez dve leti, a ribniški župan Jože Levstek o tem dvomi. Četudi bi se napovedi direkcije uresničile, bi to pomenilo, da so za obnovo proge, ki so jo konec 19. stoletja brez strojev, z golimi rokami, zgradili v dobrem letu dni, potrebovali deset let.

Na DRSI pravijo, da še ni mogoče napovedati, kdaj bodo izbrali izvajalca nadaljevanja gradnje druge faze modernizacije Kočevske proge, ki je ocenjena na 21,8 milijona evrov. Najugodnejši ponudnik bi moral biti izbran že sredi maja, vendar se je avstrijsko podjetje Strabag pritožilo, ker da naročnik z razpisno dokumentacijo ponudnikom ni omogočil priprave primerljivih ponudb. V zahtevku za revizijo so zato predlagali, da se razpisna dokumentacija postopka oddaje javnega naročila razveljavi ter da jim DRSI kot naročnik povrne stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi vred. Državna revizijska komisija je zahtevo Strabaga pred kratkim v celoti zavrnila kot neutemeljeno in po besedah Sabine Ferfolja z DRSI bodo predvidoma še ta mesec odpirali ponudbe za nadaljevanje gradnje kočevske proge. Koliko ponudb so prejeli in kdaj bodo izvajalca del izbrali na DRSI, nam ni uspelo izvedeti.

Kočevsko postajo preraščata trava in drevje

Prenova dotrajane kočevske železniške proge traja že od leta 2008. Čeprav se je začelo »spodbudno« in jim je v treh letih uspelo obnoviti 26,8 kilometra proge od Grosuplja do Ortneka, za kar so porabili 41,9 milijona evrov, druga faza obnove 21,2 kilometra proge od Ortneka do Kočevja traja že pet let in po napovedih z direkcije ne bo končana prej kot čez dve leti. Na tem železniškem odseku jim je do zdaj uspelo obnoviti devet kilometrov proge do Ribnice in še slabe tri kilometre proti Lipovcu, za kar so porabili 9,5 milijona evrov. Da bo proga od Grosuplja do Kočevja nared, morajo obnoviti še dobrih dvanajst kilometrov tirov, železniško postajo v Kočevju, postajališče v Stari Cerkvi, zgraditi peron z varnim dostopom za potnike v Dobrepolju ter urediti nakladalne klančine v Dobrepolju, Ribnici in Kočevju. Dela so skupaj z davkom ocenjena na 21,8 milijona evrov. Za popolnoma zaraščeno progo v Kočevju, pravijo, da bi bilo za začetek dobro, če bi investitor najel drobnico, ki bi popasla tirno površino do železniške postaje v Lipovcu, ki je prav tako v katastrofalnem stanju. Mirko iz okolice Kočevja, ki smo ga srečali na parkirišču pred kočevsko železniško postajo, je prepričan, da si prenova zasluži mesto v Guinnessovi knjigi rekordov kot najpočasnejša obnova železnice v zgodovini.

V celoti strošek države

Na DRSI napovedujejo, da bo prvi potniški vlak v Kočevje zapeljal čez dve leti, a bodo morali do takrat zamenjati in posodobiti še signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave ob celotni kočevski progi. Na prenovljeni progi bodo potniški vlaki po napovedih direkcije lahko razvili hitrost od 60 kilometrov na uro do 100 kilometrov na uro, kar pomeni, da se bo iz Kočevja do Ljubljane mogoče pripeljati v poldrugi uri. V obe smeri bo predvidoma vozilo enajst parov potniških vlakov, celotna prenova proge in namestitev sodobne opreme sta ocenjeni na približno sto milijonov evrov. Denar bo morala v celoti zagotoviti država, saj evropska unija ne sofinancira obnove regionalnih prog. Na DRSI so prepričani, da bo Kočevska proga razbremenila promet v jutranji in popoldanski konici na Dolenjski cesti v Ljubljani, saj največ dnevnih migracij v Ljubljano prihaja prav s kočevsko-ribniškega območja. Prav tako bo k boljši pretočnosti ljubljanske južne vpadnice pripomogla preusmeritev tovornega prometa s ceste na železnico. »Ocenjujemo, da se bo promet na Dolenjski cesti zmanjšal približno za četrtino,« je povedala Ferfoljeva. Skozi Škofljico in Lavrico se vsak dan pelje 17.700 motornih vozil.

Župana dvomita o napovedi direkcije

Glede na dosedanjo dinamiko gradnje proge kočevski župan Vladimir Prebilič ni ravno optimist, da bodo investicijo nadaljevali še letos. Po njegovem mnenju se na sklep DRSI o oddaji del najugodnejšemu izvajalcu spet lahko pritoži kateri od neizbranih izvajalcev, kar bi spet zavleklo nadaljevanje obnove za nedoločen čas. Čimprejšnje odprtje proge je v interesu gospodarstva in tudi dnevnih migrantov, pravi župan. Po njegovem prepričanju bo okoli 2000 ljudi iz kočevsko-ribniškega območja za prevoz na delovno mesto v Ljubljano gotovo uporabljalo vlak, saj je večina zaposlenih v javni upravi. Tisti, ki se v Ljubljano ne vozijo s svojimi avtomobili, so zdaj vezani na avtobusni prevoz, ki pa je precej dražji, kot bo vlak.

Ribniški župan Jože Levstek ne verjame, da bo potniški vlak v Kočevje pripeljal čez dve leti, saj so te napovedi preveč optimistične. Po njegovem prepričanju do takrat ne bodo urejeni varni dostopi do vseh tistih naselij, pri katerih nameravajo sedanje nezavarovane prehode čez tire ukiniti. Župan opozarja, da bodo treba zaradi tega namreč zgraditi kar nekaj vzporednih cest. Tudi Levstek pravi, da bo potniški vlak bistveno pripomogel k prometni razbremenitvi ceste smrti od Kočevja do Ljubljana ter da se bodo ljudje z vlakom gotovo vozili, če jim bo na voljo univerzalna vozovnica za vlak in mestni avtobus.