Kočevske vasi izginjajo

Danes je zadnji dan za oddajo pripomb na prostorske akte največje občine v državi, občine Kočevje.

Objavljeno
02. november 2011 10.23
Posodobljeno
02. november 2011 10.34
Simona Fajfar, Kočevje
Simona Fajfar, Kočevje

Kočevje – Na občinski upravi so povedali, da so v mesecu dni prejeli več kot sto pripomb. Kot zagotavljajo, so pri pripravi OPN upoštevali številne specifike območja: številne prazne vasi, velika območja gozda, tehtanje med razvojem in ohranjanjem narave.

»Kočevje bo regijski center nacionalnega pomena, na območju pa bodo še trije lokalni centri: Kočevska Reka, Predgrad, Stara Cerkev, morda tudi Koprivnik.

Na Kočevsko se bo mogoče preseliti, območje se bo gospodarsko razvijalo in bo hkrati ohranilo veliko nedotaknjene narave,« pravi Nejc Zemljak, vodja oddelka za okolje, infrastrukturo in komunalne razvojne projekte na občini Kočevje.

Kočevska občina ni samo največja v državi, ampak je tudi največje strnjeno območje zemljišč – predvsem gozdnih –, ki jih upravlja Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Posebna lastniška struktura je posledica množične izselitve kočevskih Nemcev v začetku druge svetovne vojne. Med večjimi lastniki je občina. »To nam bo omogočilo, da bomo v prihodnjih petih, desetih letih trgu ponudili 80 samostojnih gradbenih parcel,« pravi Zemljak.

Sto vasi manj

OPN namenja največ pozornosti območju Kočevskega polja, kjer živi večina prebivalcev. »Najti bomo morali pametno rešitev za obvoznico Kočevje, zdaj predvideno med Melaminom in Jezerom,« pravi podžupanja Kočevja Lili Štefanič. Druge razvojne možnosti so razširitev obrtne cone Lik, ureditev turističnega območja ob Jezeru, smučišča ob Brunarici v Dolgi vasi, vrtičkov proti Marofu...

Pri velikih oborah Gojitvenega lovišča Medved na severu občine in na območjih obrambe v Škrilju, Zdihovem in Kuhlarjih občina nima možnosti upravljanja prostora,« razlaga Nejc Zemljak usodo številnih vasi, ki v resnici sploh ne obstajajo več.

Od 176 kočevarskih vasi jih je izginilo več kot sto, kar pomeni, da je na Kočevskem polovica vseh slovenskih opuščenih vasi. »Morda je kje še kakšna koča ali vikend, ni pa stalnih prebivalcev,« pravi Zemljak, ki napoveduje, da jih bodo kljub temu ohranili.

Ker bi bila obuditev vsake ogromen finančni zalogaj, tudi če bi urejali samo osnovno komunalno infrastrukturo, na občini razmišljajo, da bi se sčasoma lahko preskrbovale same: z elektriko iz sončnih celic, vodo iz zajetij ali kapnic, uredili bi samočistilne sisteme. Še prej bo treba o neproblematičnosti oživljanja vasi prepričati varuhe narave.

»Celoten postopek OPN je naravnan tako, da vsi akterji preverjajo zavarovanost, torej prepovedi, kaj se na določenem območju ne sme, nihče pa ne tehta med varstvenimi režimi, ki jih zagovarjajo državni organi, in razvojem, ki si ga želi občina,« je dejal Zemljak.

V Evropi je samoumevna praksa, da varstveni režim pomeni tudi odškodnino, ne pa, tako kot pri nas, samo omejitev in stroškov. Konservatorski načrti za Kočevsko Reko, Moravo in Koprivnik, ki so predvideni kot območja posebne obravnave, stanejo 90.000 evrov. Poleg tega lahko priprava zavleče sprejetje OPN. »Če občina konservatorskih načrtov ne bi naredila, ljudje v teh treh vaseh ne bodo mogli početi skoraj ničesar,« razlaga Zemljak.

Država ne razume posebnosti Kočevske tudi pri varstvu kmetijskih zemljišč, ki jih je glede na stališče države treba zavarovati za vsako ceno. »Toda poraščenost Kočevske z gozdom se je s 45-odstotne med vojno povečala na več kot 90-odstotno, kar pomeni, da je izgubila kmetijske površine, ker jih je prerasel gozd, ne pa zaradi pozidave,« pravi Zemljak. Zato je v stavbna zemljišča laže spreminjati gozd kot kmetijska zemljišča.