Tiskane izdaje
Kočevje - Na pomanjkanje promocije Kočevskega gozdnega medu, ki je lahko gozdni, smrekov, hojev ali lipov med, so opozorili tudi ob otvoritvi razstave izdelkov iz Kočevskega gozdnega medu, ki bo tri tedne na ogled nekdanji kočevski Nami.
Razstavo je pripravilo Turistično društvo Kočevje v okviru 2. medenih dni. To je poskus, da bi v lokalnem okolju spodbuditi čebelarje k pripravi različnih izdelkov iz medu. »Lani smo pripravili razstavo izdelkov iz medu in čebelarstva, letos pa smo želeli izpostaviti predvsem možnost trženja teh izdelkov,« pravi Darja Delač Felda, predsednica Turističnega društva Kočevje.
Letošnja letina je bila zelo slaba
Toda žal jo je zagodla slaba letina, saj imajo čebelarji z območja Kočevski gozdni med - to je z območja devetih občin kočevsko-ribniškega območja in Bele Krajine - letos le lipov med. Sicer pa bi lahko na območju Kočevskega gozdnega medu letno pridelali okoli 150 ton medu.
Tako na razstavi sodeluje šest čebelarjev, ki predstavljajo medove in izdelke, ki jih je mogoče narediti iz medu, od medice, medenega likerja, propolisa, oreščkov v medu, medenjakov... Največja posebnost pa je medena vas, replika vasi vasi Suhi Potok, ki jo je naredila Marija Bauer po načrtih Antona Prelesnika, ki je v preteklosti z maketami ohranjal spomin na izginule kočevske vasi.
Slabe izkušnje v preteklih letih
Namen razstave pa je tudi širša promocija izredno kvalitetnega Kočevskega gozdnega medu, ki je prvo zaščito, slovensko označbo kakovosti, prejel že leta 2006, konec lanskega leta pa je pridobil tudi evropsko priznanje za kakovost. Zaradi različnih razlogov - tudi neprimernega vodenja projekta - čebelarji možnosti, ki jo nudita slovensko in evropsko priznanje kakovosti, do sedaj niso izkoristili.
Zato je od okoli 400 čebelarjev in čebelark, ki delujejo na okoli 150.000 hektarov velikem območju Kočevskega gozdnega medu - to je občin Kočevje, Osilnica, Kostel, Loški Potok, Sodražica, Ribnica in delno občin Črnomelj, Semič, Dolenjske Toplice, Žužemberk, Velika Lašče in Dobrepolje - le 42 vključenih v Združenje Kočevski med. Pa še od teh jih ima le 12 certifikat za pridobivanje Kočevskega gozdnega medu.
»Toda ravno ta certifikat, ki ga izda certifikacijski organ, je dokaz, da čebelarji upoštevajo jasne zahteve, na kakšen način in kje pridobivati Kočevski gozdni med,« pravi Franc Merhar, podpredsednik Združenja Kočeski gozdni med.
Naslednji korak: promocija
Kočevski gozdni med, ki ga pridobivajo na gozdnatem, a izredno ohranjenem naravnem okolju, je nesporno izredno kvaliteten. Ima veliko mineralnih snovi in poseben videz, aromo in okus. »Toda za priznanje te kvalitete skozi višjo ceno potrebujemo tudi promocijo,« pravi Franc Merhar.
Zato so znotraj združenja letos ustanovili skupino proizvajalcev Kočevskega gozdnega medu, ki je pred kratkim uspela na razpisu ministrstva za kmetijstvo. Celotna vrednost projekta, ki bo trajal dve leti, 2013 in 2014, je 42.000 evrov. Ministrstvo zagotavlja 25.000 evrov, 17.000 evrov pa morajo zagotoviti čebelarji s pomočjo občin. »Glavni namen projekta je promocija Kočevskega gozdnega medu, od priprave različnih materialov za promocijo, kot so zloženke in nalepke do nastopov na sejmih,« pravi Franc Merhar.
