Kosovo tone v globoko politično krizo in nestabilnost

Beograd in Priština brez podpore mednarodnih akterjev ne bosta kos reševanju najtežjih vprašanj.

Objavljeno
25. november 2015 08.58
Posodobljeno
26. november 2015 09.00
TOPSHOTS-KOSOVO-MACEDONIA-UNREST-FUNERAL
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Srbija in Kosovo si spet mečeta polena pod noge. Beograd je dosegel diplomatsko zmago, ker je Kosovo ostalo brez članstva v Unescu, Priština pa skuša prek bruseljskega dialoga reševati status Kosova. Kamen spotike je tako znova oblikovanje skupnosti srbskih občin, ki je vseskozi trn v peti kosovske opozicije.

Med najostrejšimi nasprotniki sporazuma o oblikovanju skupnosti srbskih občin je gibanje Samoopredelitev, ki ga podpirata tudi Zveza za prihodnost Kosova in Iniciativa za Kosovo. Združena opozicija odločno nasprotuje politiki dialoga med Beogradom in Prištino, ki poteka pod okriljem EU v Bruslju. Kosovska vlada se je s podpisom sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju obvezala, da bo implementirala dogovore dosežene v dialogu z Beogradom. Kljub temu je parlament, ki je ratificiral zakon o sporazumu, sprejel dopolnilo, po katerem se namesto fusnote omenja Republika Kosovo.

Peticija proti skupnosti srbskih občin

Kosovska opozicija je zbrala kar 200.000 podpisov proti bruseljskemu dogovoru Prištine in Beograda o oblikovanju skupnosti srbskih občin na Kosovu. Peticijo proti širši avtonomiji kosovskih Srbov je predala kosovski predsednici. Poslanec Pal Lekaj je ob njeni predaji Atifete Jahjagi poudaril, da so opozicija in njihovi privrženci odločeni sporne sporazume preprečiti z vsemi demokratičnimi sredstvi. Po mnenju opozicijskih poslancev bi oblikovanje skupnosti srbskih občin poglobilo etnične delitve na Kosovu in okrepilo vpliv Srbije.

Kosovska ustava oblastem nalaga, da preučijo pobude, ki jih podpira 10.000 ali več državljanov, Jahjaga pa še ni razkrila, kaj namerava storiti v tem primeru. Kosovska predsednica je že pred peticijo vložila zahtevo po oceni ustavnosti sporazuma o oblikovanju skupnosti srbskih občin, kar je imelo za posledico, da je kosovsko ustavno sodišče začasno, do sprejema dokončne osločitve, ustavilo izvajanje sporazuma. Jahjaga je vložila svojo zahtevo že 30. oktobra, ustavno sodišče pa ima 60 dni časa za pripravo mnenja. Kosovska vlada je zamrznila uveljavitev sporazuma do odločitve ustavnega sodišča, premier Isa Mustafa pa je napovedal, da vlada ne bo uveljavila sporazuma, če mu bo ustavno sodišče nasprotovalo.

Podpis kosovske vlade ne šteje nič

Srbski premier Aleksander Vučić je očital Prištini, da krši pogodbe. Po njegovih besedah podpis kosovske vlade pod pogodbo očitno ne šteje nič, medtem ko Beograd uveljavlja vse sporazume, sklenjene pod okriljem EU. Vodja srbske diplomacije Ivica Dačić je poudaril, da Beograd in Priština nimata možnosti za suspenzijo bruseljskih sporazumov. Izpostavil je tudi dilemo, ali gre za organizirane in širše načrtovane poteze ali pa Priština sprejema enostranske korake. Sklenil je z ugotovitvijo, da Bruselj nikoli ne skopari s kritiko Srbije, ko je treba okrcati Prištino pa mu težke besede ne gredo z jezika, čeprav lahko suspenz oblikovanja skupnosti srbskih občin pomeni igro s stabilniostjo v regiji.

Kosovska opozicija je v parlamentu v preteklih tednih večkrat nasilno prekinila seje o potrditvi sporazuma v parlamentu, da bi vlado prisilila, naj razveljavi sporazum o skupnosti srbskih občin. V parlamentarni dvorani so večkrat odvrgli solzivec in v prestolnici pripravili množične proteste, ki so jih spremljali nasilni izgredi. Kosovska policija je aretirala vodjo poslanske skupine opozicijskega Zavezništva za prihodnost Kosova Doniko Kadaj-Bajupi, ker naj bi v kosovskem parlamentu večkrat odvrgla solzivec. Tožilstvo je zaradi suma, da sta v parlamentu odvrgla solzivec in druge predmete, vložilo obtožnico tudi proti dvema poslancema gibanja Samoopredelitev Albuleni Haxhiu in Fatonu Topalliju.

Srbi na Kosovu ne želejo biti del sveta

Zavezništvo za prihodnost Kosova Ramusha Haradinaja je po aretaciji poslanke poudarilo, da gre za političen obračun. Pravosodne organe so pozvali, naj ne poslušajo politikov oziroma kriminalcev, kot so Mustafa, zunanji minister Hashim Thaçi in predsednik parlamenta Kadri Veseli. V središču Prištine so izbruhnili nasilni protesti opozicije. Protestniki so s kamenjem in zažigalnimi bombami obmetavali policiste, ki so proti njim uporabili solzivec. Protestniki so zažgali najmanj štiri vladne avtomobile. V spopadih so bili ranjeni najmanj štirje policisti, 13 protestnikov pa je bilo aretiranih. Kosovska policija je pred ustavnim sodiščem v Prištini odkrila in deaktivirala tudi ročno bombo.

Protestov sta se udeležila prvak gibanja Samopredelitev Albin Kurti, ki ga je policija zaman iskala na domu, da bi ga privedla, ker ga tožilstvo bremeni za izzivanje incidentov v parlamentu, in voditelj Iniciative za Kosovo Fatmir Ljimaj. Kurti je podpornike pozval, naj ostanejo enotni in napovedal, da se ne bodo vdali, temveč bodo nadaljevali z bojem za dosego svojih ciljev. Haradinaj je poudaril, da skupnost srbskih občin ni bila predvidena z načrtom Marttija Ahtisaarija o integraciji kosovskih Srbov in njihovih pravicah. Po njegovem večina Srbov na severu Kosova noče biti niti del države Kosova niti del sveta.

Nasilje na ulicah kosovske prestolnice so obsodili tudi tuji opazovalci. Novi šef Unmika, začasne uprave ZN na Kosovu, Zahir Tanin je ocenil, da Kosovo brede vse globlje v politično krizo in nestabilnost. Po njegovem so zadnji incidenti prepreka dialogu med Beogradom in Prištino, ki sama in brez konkretne podpore mednarodnih akterjev ne bosta kos reševanju najtežjih vprašanj v medsebojnih odnosih.