Tiskane izdaje
Kočevje – Kočevska kogeneracija, tehnološko zahteven projekt soproizvodnje električne in toplotne energije z uplinjanjem lesne biomase, niti drugič ni bila izbrana za financiranje na evropskem razpisu NER 300. Izpolnjevala ni osnovnega pogoja o minimalni proizvodnji. Izjeme država ni mogla uveljavljati, ker jo je že izkoristila pri prvem razpisu – za projekt, ki ni bil uresničen.
Milijardo evrov z drugega poziva evropskega razpisa NER 300, ki sredstva zbira od prodaje emisijskih kuponov, so razdelili med 19 projektov iz 12 držav, med katerimi pa ni Slovenije. Financiranje kočevske kogeneracije je bilo zavrnjeno, ker ne dosega minimalne električne proizvodnje najmanj 100 GWh na leto.
Na občini Kočevje, kjer so načrt za 20 milijonov evrov vredno kogeneracijo skupaj s kemično tovarno Melamin in Gozdarstvom Grča začeli pripravljati že konec leta 2010, neuspeha na razpisu včeraj niso hoteli komentirati, ker da morajo najprej proučiti odločbo o zavrnitvi. Napovedali so, da nad zamislijo ne bodo obupali. Na razpisu so pričakovali polovico denarja za njeno uresničitev, drugo polovico pa bi zagotovili partnerji.
Gre za inovativen projekt, pri katerem bi z uplinjanjem lesne biomase poleg običajne proizvodne naprave (plinske kogeneracije) električne moči 2 MW uporabili tudi gorivne celice električne moči 200 kW. Poleg tega so v tehnološkem procesu predvideli možnost proizvodnje sintetičnega plina in njegove porabe, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kjer so projekt podprli.
Plin, ki bi ga s pomočjo vodne pare pridobivali iz lesne biomase, bi z uporabo plinskih turbin predelali v električno energijo, hkrati bi bila kogeneracija podlaga za gradnjo plinovoda za večje porabnike v Kočevju. Plin bi lahko uporabljali še za proizvodnjo biometanola in biodizla. Kočevska kogeneracija bi bila četrta oziroma peta te vrste na svetu, čeprav gre za pilotno tehnologijo, pa je ta preverjena, saj jo uporabljajo v Avstriji in Nemčiji.
Za Kočevsko, ki ima po aprilskih podatkih 23,7-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti, za deset odstotkov višjo od slovenskega povprečja, bi bil projekt izjemno pomemben. Poleg delovnih mest bi omogočil še razvoj energetskega turizma, presežki toplotne energije pa bi omogočili razvoj kmetijstva v ogrevanih rastlinjakih in termalni turizem.
