Tiskane izdaje
Ljubljana - Kolesarji so poleg pešcev najbolj ogroženi udeleženci v prometu, čeprav se tega vedno ne zavedajo. V Sloveniji jih na leto umre povprečno 20. Kolesarji, ki ne upoštevajo smeri vožnje ter vozijo po pločnikih in sredi ceste, v očeh naključnega opazovalca sploh niso nekaj nenavadnega. Če motorist na coni za pešce vzbuja ogorčenje mimoidočih, kolesarja navadno niti ne opazimo.
Policijska statistika kaže, da je približno polovica kolesarjev, ki je bila udeležena v prometni nesreči, to nesrečo tudi povzročila. Kot nam je pojasnil policijski tiskovni predstavnik Leon Keder, se morajo kolesarji zavedati, da v prometu nimajo absolutne prednosti in da morajo biti ves čas pazljivi. Policijski podatki kažejo, da je bilo lani v prometnih nesrečah udeleženih 1377 kolesarjev. Umrlo je 17 kolesarjev, od tega jih je deset tudi povzročilo nesrečo. Hudo se jih je poškodovalo 164, od tega je nesrečo povzročilo 91 kolesarjev. Laže poškodovanih je bilo 998 kolesarjev, od tega jih ima 451 posledice, za katere so odgovorni sami. V prvih petih mesecih letos je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 247 kolesarjev. Med njimi so štirje umrli (od tega trije povzročitelji), 28 jih je bilo hudo poškodovanih (15 povzročiteljev), 170 pa je bilo lahko poškodovanih (50 povzročiteljev).
Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo kolesarji voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer kolesarske steze ni, morajo voziti ob desnem robu vozišča v smeri vožnje, v križišču pa v nasprotni smeri urinega kazalca. Ravnanje po teh predpisih je ključno za varnost, kar dokazuje tudi statistika, saj je eden najpogostejših vzrokov za nesrečo prav napačna smer vožnje. Avtomobilisti namreč pogosto spregledajo kolesarje, ki ne vozijo v smeri vožnje, in možnosti za nastanek nevarne situacije se tako povečajo. Kolesarji velikokrat tudi prevozijo znak ustavi ali drugače ne upoštevajo signalizacije, ki jo razumejo kot opozorilo voznikom motornih vozil. Prepričani, da imajo prednost, večkrat s kolesom tudi zapeljejo čez prehod za pešce. V takšnem primeru se morajo seveda ustaviti in prehod prečkati peš. Policisti pa so v zadnjih letih pri svojem delu opazili, da se vse več nesreč, v katere so vpleteni kolesarji, zgodi zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Tisti, ki v rožicah namesto za volan sedejo na kolo, so tudi na kolesu precej manj sposobni za varno vožnjo.
Kolesarji, ki vozijo po cesti, morajo v primeru, da jih je več, voziti eden za drugim, razen na kolesarski poti, če je ta dovolj široka. Prepovedana je tudi »akrobatska« vožnja brez rok, nog in potiskanje ali vlečenje. Na kolesu je dovoljeno prevažati samo otroka, mlajšega od osem let. Ta ne sme sedeti drugje kot na temu namenjenem sedežu, ki voznika ne ovira pri vožnji. Vožnja večjih oseb je dovoljena samo na kolesih, ki so za to namenjena. V nočnem času morajo imeti kolesarji na sprednji strani kolesa prižgano belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa morajo imeti nameščen tudi rdeči odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike in na bočni strani kolesa rumene ali oranžne bočne odsevnike. Policija še priporoča, naj bodo ponoči oblečeni v svetlejša oblačila. Čelada je obvezna oprema vsakega kolesarja, mlajšega od 14 let, priporočljiva pa prav za vse kolesarje. Usodna poškodba glave namreč lahko nastane že pri hitrosti med 20 in 30 kilometrov na uro ali celo manj.
Iz Nedela
