Tiskane izdaje
Jesenice – Na Zelencih danes proti Beogradu začenja svojo kolesarsko pot sedemčlanska ekipa iz štirih držav. Opozarjali bodo na priložnosti, ki jih Sava ponuja za razvoj rečnega turizma. Projekt spada pod okrilje Savske komisije, v Sloveniji pa aktivnosti vodi Andrej Zalokar iz društva Rekreatur.
Sedmerica kolesarjev iz vseh štirih »savskih« držav bo v devetih dneh prekolesarila 962 kilometrov dolgo pot od Zelencev oziroma Bohinja do Beograda. Na posameznih odsekih se jim bodo pridružili kolesarji iz lokalnih klubov in javne osebnosti. V sodelovanju z lokalnimi skupnostmi bodo organizirani javni dogodki. Kolesarji bodo pisali blog, delili svoje izkušnje in objavljali fotografije s poti.
Kakšno je stanje na in ob cestah od Zelencev oziroma Bohinja do Beograda?
Slovenski del je zelo dobro urejen, problematičen je del na območju Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije, kjer so bile lani poplave.
Kakšen je potencial kolesarske poti ob Savi?
Neskončen. Balkan na evropskem kolesarskem zemljevidu še ni povezan. Poznamo Euro velo poti, ki prečkajo Evropo od severa proti jugu do Španije, pa mediteransko pot, medtem ko v smeri severozahod-jugovzhod ni nobene povezave. To je ena od priložnosti, ki bodo privabile avanturiste, željne novosti, potem pa še vse ostale.
Kdo vse je v mednarodni ekipi, ki bo opravila pot od Zelencev do Beograda?
Ekipo sestavljajo Slovenka, Vojvodinka, dva Hrvata, en Bošnjak in dva Srba. Gre torej za ekipo predstavnikov vseh držav ob poti. Tura je namenjena praznovanju dneva Save, ki je prvega junija, in poteka v organizaciji mednarodne komisije za Savski bazen (Savska komisija), ki ima sedež v Zagrebu.
In kakšen je namen kolesarjenja na več kot 900 kilometrov dolgi poti?
Da se Savska kolesarska pot končno začne izvajati na terenu. Da ugotovimo, kje so varne poti, jih evidentiramo in označimo in potem nanje začnemo vabiti druge kolesarje. Prepričani smo, da bodo kolesarji spodbudili zanimanje lokalnega turizma in ponudnikov. Ko nas bo več, se bo lokalna politika zganila in začela urejati kolesarske poti vzdolž reke. V končni fazi bo to kolesarska avtocesta po vzoru najlepših v Evropi.
Če bi čakali le na politiko in denar za gradnjo kolesarskih stez, bi trajalo zelo dolgo. Je pobuda nastala tudi kot oblika pritiska?
V institucijah razmišljajo v slogu treba bi bilo in dobro bi bilo. Toda stvari je treba premakniti z mesta. V Sloveniji smo oblikovali ekipo, v kateri smo združeni kolesarji, operativci s terena in strokovna združenja, ki nam bodo pri tem pomagala. Tudi v političnem delu, saj če želiš priti do evropskega denarja, je treba tudi nekaj politike, regionalnih povezav. Tega kolesarji ne znamo, znajo pa politiki.
Kakšna naj bi bila kolesarska pot ob Savi?
Narejena bo po vzoru podobnih kolesarskih poti po Evropi. Kdor ima le tri dni časa, bo lahko kolesaril na primer samo od Zagreba do Brčkega. Bistveno lažje je kolesariti s kartografsko podlago. Lažje je tudi načrtovati pot, saj lahko kolesarji vnaprej rezervirajo posteljo.
Kaj ponuja trasa?
Ne ponuja super kolesarskih cest in ne super urejenih poti. Ponuja pa izjemno gostoljubne ljudi, ki pomagajo na vsakem koraku. In to je njena glavna prednost.
