Kolesarska nočna mora na Obali

Pomanjkljiva infrastruktura: razvija se občutno prepočasi, niti turistična ponudba ne sledi povpraševanju.

Objavljeno
04. junij 2014 11.08
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
Piran, Izola, Koper – Kolesarske poti v notranjosti Istre niso pretirano obljudene, a kolesarjenje ob morju postaja prava nočna mora, saj za kolesarje zlasti ob koncih tedna in poleti marsikje skoraj ni več prostora.

V treh obalnih občinah se kolesarstvo kot rekreacija in del turistične ponudbe razvija precej hitreje kot kolesarska infrastruktura.

Pomemben napredek pri promociji kolesarjenja je lani naredilo Turistično združenje Portorož, ki je v vodniku Uživajmo podeželje v štirih jezikih predstavilo 17 različnih kolesarskih izletov po treh občinah slovenske Istre in na svoji spletni strani objavilo interaktivni zemljevid. V knjižici z zemljevidom je opisanih 595 kilometrov poti po Istri, primernih za kolesarjenje, in 118 kilometrov dolga Pot zdravja in prijateljstva Parencana med Miljami in Porečem. Direktor združenja Jadran Furlanič pravi, da so v enem letu brezplačno razdelili več kot 25.000 izvodov, kolesarstvo pa bi bilo po njegovem mogoče še dodatno spodbujati s podobnimi vodniki, z oblikovanjem gostinske in hotelske ponudbe za kolesarje, kolesarskih paketov ...

Skupaj kolesarji, pešci, rolkarji ...

Vendar sta pomanjkanje kolesarkih poti in odprava nevarnih odsekov precej večja težava kot nezadostna ponudba. Najbolj problematičnih za kolesarje je približno sedem kilometrov poti ob morju med Piranom in Lucijo, kjer se kolesarji za prostor ves čas »borijo« z drugimi udeleženci v prometu: pešci, rolkarji, motoristi in turističnim vlakcem. Večina tamkajšnjih površin je namenjenih najmanj trem ali štirim različnim kategorijam uporabnikov, ki se težko sprijaznijo s takšno urbanistično stihijo, saj povzroča veliko slabe volje in povečuje možnost za nesreče. To še posebno velja ob koncih tedna.

Od približno 50 kilometrov urejenih kolesarskih poti v obalnih občinah jih je v piranski 15, a jih je večina odpade na Parencano. Največji težava pri načrtovanju novih je pomanjkanje prostora. Če bi, denimo, hoteli urediti širšo kolesarsko pot skozi Portorož, bi morali ukiniti parkirna mesta ob glavni cesti, zato bi morali predhodno zgraditi parkirno hišo. Občina je v tem mandatu sprejela prostorska načrta za gradnjo garažnih hiš Valeta in Kaštel, za kateri pa še ni investitorjev. Za letos in prihodnje leto so nameravali za kolesarske poti nameniti 250.000 evrov, a kot pravi Ljubo Bertok s piranske občinske uprave, kolesarske poti Lucija–Seča ne morejo zgraditi, ker lastniki nočejo prodati zemljišč. Občina se zaradi tega kljub izdelanemu projektu ni mogla prijaviti na razpis za evropska sredstva, da bi iz rednih proračunskih sredstev poskrbeli za označbe in vsaj najbolj nevarne kolesarske odseke, pa se v Bossmanovem kabinetu niso odločili. So pa zato lani kupili sto dodatnih koles za boljšo povezanost Pirana z drugimi kraji v občini.

Koper prostorsko najmanj obremenjen in zato urejen

V izolski občini imajo le približno deset kilometrov kolesarskih poti, problem pa je prehod iz mestnega jedra oziroma priobalnega dela v južnejši del občine, do Jagodja, kjer je povezava Parencane s piransko občino. Kristina Zelić s kabineta župana Igorja Kolenca je povedala, da so letos uredili 110 metrov kolesarske poti na Južni cesti od Jagodja proti Podvozni cesti, v sklopu regijske kolesarske mreže pa v prihodnjih letih načrtujejo še ureditev odsekov od krožišča Jadranka do krožišča Kajuhova (330 metrov), dokončanje poti od krožišča Jagodje (Simonov zaliv) do križišča ceste A z Južno cesto (319 metrov), povezavo ceste A s Prešernovo cesto (65 metrov) in dokončanje kolesarske poti od OŠ Vojke Šmuc do ceste A in poti do krožišča Jagodje (280 metrov).

Koprska občina je kolesarsko najbolj urejena, ker je prostorsko najmanj omejena in ker za kolesarje skrbi že več kot 12 let. V občini imajo 25,5 kilometra kolesarskih poti, letos bodo investirali 160.000 evrov v podaljšanje poti Guci–Vanganel. Na Parencani je edini manjkajoči povezovalni del pri Bertokih, za katerega so že pripravili idejno zasnovo, čeprav bi za Parencano morali poskrbeti v DRSC.