»Zavod je zadolžen za oblikovanje državnih blagovnih rezerv, namenjenih zagotavljanju potreb osnovne preskrbe pri večjih motnjah in nestabilnostih na trgih, ob naravnih in drugih nesrečah večjega obsega in v vojni,« pravijo na Zavodu za blagovne rezerve. Kolikšne so te rezerve, pa je tajen podatek.
Na zavodu ne ocenjujejo razmer. »Za ocene, kako hude so razmere, so pristojne druge službe, denimo ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje in drugi,« pojasnjujejo. »Zavod za blagovne rezerve je kot izvajalska ustanova, tako kot vedno, v pripravljenosti, da v okviru svoje gospodarske javne službe izpolni naloge, ki mu jih bo naložila vlada.«
Vlada pa določa vrste in količine blaga, ki jih morajo hraniti, s petletnim programom blagovnih rezerv. »V programu je določena preskrba s posameznim blagom, ki je odvisna predvsem od porabe in samopreskrbe v Sloveniji. Na podlagi petletnega programa določajo letne programe. Zavod ima namen izvesti nabave, načrtovane za letos, drugih navodil za povečanje zalog pa ni prejel,« pojasnjujejo.
Vrste blaga v blagovnih rezervah so živilski proizvodi, med njimi pšenica in proizvodi iz pšenice (moka, testenine), koruza, rž, riž, meso (goveje, svinjsko in piščančje) in konzervirani mlečni izdelki, mleko in mlečni proizvodi (mleko v prahu, sir), sladkor, olje, sol, voda.
Neživilski proizvodi pa so izdelki za potrebe humane medicine, izdelki za potrebe veterine, proizvodi za osebno in kolektivno zaščito ter energenti (bencin, letalska goriva, plinska olja, motorna olja, utekočinjeni naftni plin).
Na vprašanje, koliko časa lahko Slovenija preživi, če se vse meje tesno zaprejo, pri čemer je znano, da imamo zaloge naftnih derivatov za 90 dni, na zavodu odgovarjajo, da so obvezne rezerve naftnih derivatov javni podatek, zato so količine in dnevi preskrbe javnosti znani. »Količine državnih blagovnih rezerv pa so tajni podatek, zato vam jih ne moremo posredovati,« še dodajajo.