Koliko imen je v predlogu

Trenutni prvi nadzornik državne avtocestne družbe Iztok Klančnik je v torek pozno popoldne odločitev nadzornikov o izboru predsednika uprave Darsa sporočil z zelo diplomatsko in hkrati pitijsko dikcijo. Nadzorni svet je namreč »oblikoval predlog za izbor kandidata za predsednika uprave« in sklep o tem posredoval vladi. Klančnik ni odgovoril, kakšnega spola je kandidat, saj bi to močno nakazovalo na sedanjo začasno poslovodečo Matejo Duhovnik, sicer predsednico NS Darsa. Tudi včeraj ni hotel razkriti, koliko imen sploh je v predlogu nadzornikov. Po kuloarjih se govori, da so vsaj trije.

Javni razpis je bil sicer jasen. Razpisano je bilo delovno mesto predsednika uprave, ki ima po spremenjenem statutu možnost, da sam določa organizacijsko obliko poslovodstva. Lahko se odloči za eno- ali veččlansko (do petčlansko) upravo, s tem da je pri veččlanski obvezni član uprave tudi delavski direktor. Strokovna mnenja o številu članov v upravi so sicer precej različna, a za tako velik kolektiv z dva tisoč zaposlenimi bi bila enočlanska uprava morda vendarle preveliko breme. Bi pa bila cenejša.

Nadzorniki, ki so prejeli sedemnajst prijav, so se pogovarjali s šestimi kandidati. V ožji izbor so domnevno, informacija ni uradna, prišli štirje: Mateja Duhovnik, Dušan Mežnar, Vinko Može in Boris Stefančič. Klančnik je poudaril, da je kadrovska komisija delala transparentno, korektno in strokovno, nadzorniki pa so »na koncu dosegli enoten dogovor«. Spet dikcija, ki nakazuje, da ni nujno, da bo izbranec samo eden. Po strokovnih merilih pa tako ustrezajo vsi štirje, ki so se prebili v ožji izbor.

Če v predlogu res ni enega samega imena, potem so nadzorniki - modro ali preračunljivo? - breme odločitve prenesli na vlado, ki bo tako ali tako imenovala prvega človeka uprave državne avtocestne družbe. V političnih krogih se je neuradno že cel teden po koncu razpisa govorilo, da ministri pri podpori kandidatom - resni kandidati so bili prvi trije našteti - še zdaleč niso enotni. Nadzorniki so se tako znašli v neprijetnem položaju.

Načelno pa bi ravnali, če bi se ne glede na posledice odločili za enega kandidata. Končno niso nadzorniki zato, da bi reševali politikantske zdrahe. Vlada ima tako ali tako vedno možnost, da zavrne izbranega kandidata. Saj je tudi prejšnje poslovodstvo, ki sicer ni bilo imenovano na javnem razpisu, razrešila brez pravega razloga. In tudi Janševa vlada je predprejšnje vodstvo, ki pa je bilo izbrano na javnih razpisih - ločeno predsednik in ločeno preostali člani - razrešila brez prave utemeljitve.

So pa nadzorniki, če so se res odločili za več kandidatov, vladi omogočili ohranitev nekakšne verodostojnosti. Kajti če bi nadzorniki izbrali enega samega kandidata, bi vlada ob propagirani samostojnosti in neodvisnosti nadzornih svetov njihovo odločitev težko spremenila z odkritim pogledom. Čeprav je res, da je položaj nadzornega sveta Darsa drugačen od položaja drugih nadzornih svetov, saj predsednika uprave ne imenujejo, temveč ga vladi predlagajo v imenovanje.

Nobenega razloga pa ni, da ne bi verjeli, da se v koaliciji o poslovodenju Darsa ne morejo sporazumeti. Da je hec še večji, se menda niti v SD, od koder prihajajo tako prvi kot finančni in prometni minister - zadnja pa sta predlagala vsak po dva člana NS Darsa -, o kandidatu ali kandidatki iz načelnih ali drugih razlogov ne morejo sporazumeti. A takšnih igric smo vajeni že od prejšnjega javnega izbiranja poslovodstva Darsa v času Janševe vlade.

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela