Koliko je vredna medalja

Primož Kozmus je po lanski olimpijski zmagi v Pekingu spet obudil vprašanje, na katerega doslej še ni bilo odgovora. Kako naj se država oddolži šampionom za njihove dosežke.

Objavljeno
30. avgust 2009 11.09
Anuška Delić
Anuška Delić
Primož Kozmus, ki je nedavno postal še svetovni prvak, je po zmagi v Pekingu dejal, da je olimpijsko zlato po njegovem vredno mesečne rente v vrednosti dveh povprečnih slovenskih bruto plač po športnikovem 35. letu. Medtem pa vlada že od marca snuje zakon o dodatku za izjemne dosežke v kulturi in športu. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so povedali, da bosta imela pri dokončni različici zakonskega predloga pomembno vlogo kulturno in šolsko-športno ministrstvo, ki bosta pripravila merila za upravičence.

Sedanji osnutek zakona ne predvideva doživljenjske rente, kot si jo je bil zaželel Kozmus, temveč le dodatek k pokojnini. Potencialni zaslužni športniki in kulturniki bodo do njega tako upravičeni šele, ko bodo izpolnjevali pogoje za pridobitev starostne pokojnine, kar v splošnem izključuje tiste, mlajše od 60 let. Morebitni prejemniki dodatka bi se morali najprej seveda dokazati z izjemnimi dosežki, nagrajenimi z najvišjimi državnimi ali mednarodnimi priznanji oziroma z vrhunskimi dosežki na največjih svetovnih tekmovanjih.

Zanimivo je, da v olimpijskem komiteju Slovenije po besedah njenega predsednika Janeza Kocijančiča uvedbi dosmrtne rente niso naklonjeni, češ da je treba športnikom omogočiti čim lažji prehod od konca tekmovalne kariere do potekmovalnega obdobja. Za mnenje smo povprašali še kajakaškega olimpijca Andraža Vehovarja, športnega strelca in prav tako prejemnika olimpijskih odličij Rajmonda Debevca, Kozmusovega trenerja Vladimirja Klevo in sekretarja Mestne galerije Maksa Soršaka.

Ob začetku novega poslanskega šolskega leta smo se pogovarjali s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem, ki obžaluje, da Slovenija doslej še ni imela predsednice parlamenta. Meni, da ugled institucije zmanjšujejo tudi nedostojne razprave poslancev, zlasti nestrpne, žaljive in žolčne, zato bi morali bolj paziti na javno politično besedo. Sicer je prepričan, da bodo v stranki Zares, kljub upadu javnomnenjske podpore, za svoje delo nagrajeni že na lokalnih volitvah prihodnje leto. Na vprašanje, za koga je moteč predsednik stranke Gregor Golobič, pa Gantar pomenljivo odgovarja z navedbo romanov Agathe Christie o inšpektorju Poirotu, ki pred razkritjem storilca osumljene zbere v sobi. »Če bi vse slovenske vodilne politike zbrali v takšni sobi, bi, razen enega ali dveh, pri vsakem lahko razkrili dober razlog, zakaj si želi, da bi Golobič odšel iz politike.«

V novem Delu Magu smo prav tako analizirali nekatere rezultate javnega razpisa za sofinanciranje medijskih vsebin, na katerem je strokovna komisija kulturnega ministrstva razdelila 3,4 milijona evrov.