Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem – Predvidene spremembe v delovanju urgentnih služb so razburile tudi Korošce, ki s peticijo zbirajo podpise proti ukinitvi prehospitalne enote na Ravnah. Na ministrstvu za zdravje so se odločili satelitski urgentni center na novo urediti v Radljah ob Dravi, Ravne na Koroškem pa bi namesto sedanjega sistema urgentne pomoči dobile samo reanimobil, kar je po mnenju županov in zdravnikov poslabšanje.
Osnutek pravilnika o službi nujne medicinske pomoči predvideva nov urgentni center v Slovenj Gradcu ter satelitski urgentni center v Radljah ob Dravi, na Ravnah pa bi dobili reanimobil z zdravnikom in ekipo. Skupaj bodo za Koroško (tako kot doslej) na voljo štiri vozila: dve mobilni enoti z zdravnikom in dva rešilca brez zdravnika. V Mežiški dolini so prepričani, da to pomeni poslabšanje, saj so glede na sedanje razmere pričakovali, da bo tudi na Ravnah vzpostavljen satelitski urgentni center, ker za to že izpolnjujejo zahtevane pogoje, imajo ustrezne prostore, opremo in kadre. »Pokrivamo celotno Mežiško dolino in Dravograd, 35.000 prebivalcev. Tu so še težka industrija, družbi Metal Ravne in TAB, kjer je potreba po tovrstni pomoči lahko precej večja,« opozarja župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen.
Ugotovili pomanjkljivosti
V. d. direktorja ZD Ravne Stanislav Pušnik je dejal, da so ob stalnem pomanjkanju zdravnikov v okviru dežurne službe tudi omogočali storitve, ki ne spadajo tja, in s tem pomagali rednim ambulantam, zato bo sprememba vplivala tudi na delovanje primarnega zdravstva v Mežiški dolini. »Za področja, kot je naše, kjer se že 20 let spopadamo s pomanjkanjem zdravnikov, predvidena ureditev ni primerna ne organizacijsko, ne kadrovsko in ne finančno.« Državna sekretarka na MZ Nina Pirnat opozarja na namen pravilnika glede urejanja primarnega zdravstva, zato z njim odslej ločujejo delo zdravnikov v ambulantah od dela urgence, ki naj se, razen v izjemnih primerih, ne bi več prekrivalo.
Župani in zdravniki ministrstvu tudi očitajo, da so mrežo NMP postavili na podlagi povsem napačnih podatkov. »Za Mežiško dolino sploh niso pridobili podatkov o delu v dežurni ambulanti,« pravi dr. Zdenka Koželj Rekanović iz ZD Ravne.
»Do konca naslednjega leta vse ostaja enako kot danes. Vse leto bomo spremljali čase, potem pa, če bo treba, lokacijo mobilne enote spremenili ali morda tudi dodali. Če se bo pokazalo, da smo na podlagi sedanjih podatkov mrežo kje zgrešili, bomo to popravljali,« odgovarja dr. Renata Rajapakse iz delovne skupine, ki pripravlja nov pravilnik. »Lani in že prej je bilo na Koroškem opravljenih precej nadzorov, ki so pokazali pomanjkljivosti, ki jih v javni razpravi nočemo izpostavljati. Prepričani smo, da bo nov sistem težave odpravil.«
Kaj bo z ZRCK?
Dušanka Petrič, vodja sektorja za razvoj zdravstvenega varstva na MZ, je v odgovoru županom glede njihovih zahtev po satelitskem urgentnem centru (SUC) na Ravnah prav tako problematizirala delo regijskega Zdravstveno-reševalnega centra Koroške, ki so ga ustanovile občine: »Verjamem, da imate ustrezne prostore, a ne moremo gledati prostorov, temveč dostopne čase in skrb za ljudi, da se ne bo zgodilo, kot je bilo doslej, da se na določeno območje sploh niso pošiljala reševalna vozila. Mi ne moremo dopuščati, da se občine med seboj dogovorijo ali pa ne dogovorijo o tem. Nestrpno širiti informacije, da zdaj za Mežiško dolino ne bo zdravnika in bo slabša dostopnost, pa je zavajanje.« Direktor ZRCK Smiljan Prassnic je dejal, da njihova prihodnja organizacija še ni znana, niti ali bo kadre in opremo prevzela bolnišnica. Zdaj je oprema last občin ustanoviteljic.