1. Začeli bodo uveljavljati načelo »vsako delo šteje« oziroma »od vsakega dela oziroma zaslužka bo treba plačati prispevke za socialno zavarovanje«, zlasti s ciljem zamejevanja prekarnega dela. Ta ukrep so po mojem mnenju izpostavili bolj zaradi tega, ker je bilo zadnje čase veliko govora o prekarnem delu. Mogoče bi bilo dobro o tem povprašati tudi tiste, ki delajo kot prekarci, in to preden dobijo delo. Poleg tega menim, da se od prekarnega dela plačajo vsi davki in prispevki, ki se morajo plačati. Je pa to zadevo mogoče zelo preprosto zajeziti, in to tako, da se preprosto ukine status samostojnega podjetnika posameznika. Dokler pa država omogoča poslovanje samostojnih podjetnikov posameznikov in dokler jim država omogoča uveljavljanje normiranih odhodkov za prihodke iz dejavnosti do 300.000 evrov v dveh letih, je tovrstna razprava nekoliko nenavadna. Vsak posameznik se odloča, ali se bo redno zaposlil ali pa bo kot samostojen podjetnik posameznik delal za enega naročnika ali več. Zakaj sploh te omejitve? Zakaj samostojen podjetnik posameznik ne sme brez posledic delati za samo enega naročnika, če plačuje s predpisi določene prispevke? Samo zaradi tega, ker bi nekdo rad bil samostojni podjetnik posameznik s pravicami iz delovnega razmerja? Žal to ne gre. Samostojen podjetnik posameznik je v bistvu delodajalec in na trgu nastopa samostojno. Zaradi tega predlagam, da se nehamo ukvarjati s temi zadevami. Vsi so se za status samostojnega podjetnika posameznika odločili prostovoljno. Poleg tega na ta način lažje dobijo delo in več jim ostane po plačilu davkov in prispevkov. To pa ni nič narobe. Če je to narobe, potem je najbolje ukinit status samostojnega podjetnika posameznika. Nenavadno je, da država nekaj dovoli, potem pa pozneje za dovoljeno postavlja omejitve in te še kaznuje.
»Vsak posameznik se odloča, ali se bo redno zaposlil ali pa bo kot samostojen podjetnik posameznik delal za enega naročnika ali več. Zakaj sploh te omejitve? Zakaj samostojen podjetnik posameznik ne sme brez posledic delati za samo enega naročnika, če plačuje s predpisi določene prispevke? Samo zaradi tega, ker bi nekdo rad bil samostojni podjetnik posameznik s pravicami iz delovnega razmerja? Žal to ne gre.«
2. Po javnofinančnih zmožnostih bodo ponovno uvedli tako imenovano seniorsko olajšavo. Predvidevam, da imajo v mislih nekdanjo dohodninsko olajšavo za osebo po dopolnjenem 65. letu starosti, ki je veljala do 31. 12. 2013 in je ob ukinitvi znašala 1421,35 evra na leto oziroma 118,45 evra na mesec. Dobro bi bilo, da predhodno preverijo, zakaj je bila ta davčna olajšava ukinjena in kdo je predlagal njeno ukinitev.
3. S ciljem približevanja obremenitve za delodajalce in delojemalce bodo postopoma dvignili prispevne stopnje PIZ (pokojninsko in invalidsko zavarovanje), in sicer do konca mandata po stopnji 0,8 odstotne točke dviga za delodajalce na leto. To pomeni v štirih letih 3,2 odstotne točke. Tako naj bi leta 2022 ta prispevek znašal 12,05 odstotka. Pri tem je zanimivo, da je prispevek delodajalcev za PIZ v preteklosti že bil višji, in to do 30. 6. 1996, ko je znašal 12,85 odstotka. S spremembami zakona prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 34/1996) so ga takrat znižali na današnjih 8,85 odstotka, kar pomeni, da sedanja stopnja tega prispevka za delodajalce velja že več kot 22 let. Ob tem ne gre prezreti, da je predvideno zvišanje prispevka za PIZ nekoliko v nasprotju s priporočili OECD, na katere se koalicija rada sklicuje, ko upravičuje nekatere svoje druge ukrepe.
4. Kot pozitiven ocenjujem predlog koalicije, da bodo že z januarjem 2019 upokojencem – po izpolnitvi pogojev starosti in pokojninske dobe – ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočili prejemanje celotne pokojnine ob pogoju plačevanja vseh prispevkov za socialno zavarovanje. Gre za spremembo, ki jo predlagam že nekaj časa. Ta ukrep bo upokojencem omogočil, da še naprej delajo in zaradi tega ne bodo izgubili del ali celotne pokojnine.
5. Za preprečevanje revščine med prejemniki pokojnin in z upoštevanjem sorazmernosti vplačanih prispevkov skladno z javnofinančnimi zmožnostmi bodo postopoma dvignili minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo čez prag revščine, ki zdaj znaša 613 evrov. Predlog je dober, saj je upokojencem treba zagotoviti dostojno pokojnino za normalno življenje. Bojim pa se, da prej omenjeni vsakoletni dvig prispevka za PIZ ne bo omogočil predvidenega dviga pokojnin in bo zaradi tega treba razliko sredstev še zmeraj zagotoviti iz proračuna, to je iz davkov.
6. Skladno z javnofinančnimi možnostmi bodo zmanjšali obremenitev plač z dohodnino, in to bodisi z dvigom splošne dohodninske olajšave, ki danes znaša 3302,70 evra na leto, bodisi z morebitnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede. Tovrstne predloge naj bi pripravili na podlagi strokovne analize celotnega dohodninskega sistema in z njim povezanih področij. Z obema ukrepoma se strinjam. Tako je moj predlog, že sedem let, da se splošna dohodninska olajšava zviša na 6000 evrov na leto. S tem ukrepom bi se mnogim dohodninskim zavezancem zmanjšala obveznost za plačilo dohodnine, kar bi pomenilo zvišanje njihovih neto plač oziroma dohodkov. Tisti z nižjimi dohodki pa sploh ne bi plačali dohodnine. Ta ukrep omogoča hiter in preprost način izračuna učinka te spremembe. Poseg v dohodninsko lestvico in dohodninske razrede je bolj kompleksen ukrep, ki zahteva več analiz in ni tako predvidljiv, kot je predvidljivo zvišanje splošne dohodninske olajšave. Vsekakor pa bi lahko razmislili o znižanju stopnje dohodnine v zadnjem dohodninskem razredu ali o zvišanju meje za vstop v najvišji dohodninski razred. Moj predlog je, ali da se najvišja stopnja zniža s sedanjih 50 odstotkov na 45 odstotkov ali da v zadnjem dohodninskem razredu ostane 50-odstotna stopnja, le meja za vstop v ta najvišji dohodninski razred naj se zviša na 150.000 evrov, namesto sedanjih 70.907,20 evra. To pomeni, da bi bila davčna osnova za odmero dohodnine od 48.000,00 evrov do 150.000,00 evrov obdavčena po obstoječi 39-odstotni stopnji, namesto sedanje od 48.000 do 79.907,20 evra.
7. Nova vlada namerava v prihodnjih dveh letih dvigniti minimalno plačo, in to za 4,5 odstotka vsako leto. Leta 2021 načrtujejo začetek uporabe nove formule za izračun minimalne plače, iz katere bodo izločili še preostale dodatke. Gre za ukrep, ki bo po eni strani prinesel več prilivov iz dohodnine in socialnih prispevkov, po drugi strani pa manj prilivov iz davka od dohodkov pravnih oseb. Prav tako bo ta ukrep pomenil dodatno obremenitev gospodarstva, saj bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva za višjo minimalno plačo. Upam, da se bodo vsi partnerji, to so vlada, delodajalci in sindikati, našli pravo formulo za izvedbo tega ukrepa.
8. Načrtujejo pripravo ter uvedbo davka na nepremičnine in premoženje, s katerim naj bi bolj obdavčili lastnike z več in večjimi nepremičninami. Strinjam se, da je uvedba davka na nepremičnine potrebna, toda pristop, ki ga je v koalicijski pogodbi zavzela koalicija, je neustrezen. Ni nobene potrebe, da je rdeča nit uvedbe davka na nepremičnine obdavčitev lastnikov, ki imajo več nepremičnin oziroma imajo večje nepremičnine, temveč naj bo rdeča nit le obdavčitev nepremičnin. Torej brez dodatkov, ki pri ljudeh vzbujajo zavist, nestrpnost in dajejo možnost dolgotrajne poslanske razprave v državnem zboru. Če bo zakon primeren, ni razloga, da ga poslanci ne bi podprli. Nikakor pa ta zakon ne sme biti podlaga za obračunavanje med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo nepremičnine, saj je velika večina tistih, ki jih imajo, te pridobila z večletnim trdim delom, večletnim odrekanjem in dolgotrajnim odplačevanjem posojil z že obdavčenim denarjem. Mnogi so tudi svoje stanovanjske hiše gradili brez posojil in s svojim že obdavčenim denarjem, z družinskim akcijami, bodisi so jih podedovali bodisi so jih prejeli kot darilo. Zakon o davku na nepremičnine mora zamenjati obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in sedanji davek na premoženje, kar pomeni, da v začetni fazi obremenitev z novim davkom ne bi smela biti večja, kot je danes seštevek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka na premoženje.
»Zakon o davku na nepremičnine mora zamenjati obstoječe nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in obstoječi davek na premoženje, kar pomeni, da v začetni fazi obremenitev z novim davkom ne bi smela biti večja, kot je danes seštevek nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in davka na premoženje.«
9. Spodnjo mejo davka od dohodkov pravnih oseb bodo določili na pet odstotkov. Ker v koalicijski pogodbi niso zapisali, kako bodo to storili, predvidevam, da so imeli v mislih, da bo davčna osnova, ki bo ugotovljena pred uveljavljanjem različnih davčnih olajšav, obdavčena s temi petimi odstotki. To pomeni: če bo podjetje pred uveljavljanjem zakonskih davčnih olajšav izkazalo davčno osnovo v znesku 50.000 evrov, nato pa bo uveljavljalo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 50.000 evrov, potem davčna osnova za odmero tega davka ne bo znašala 0,00 evra, temveč 50.000 evrov. Davek bo tako znašal 2500 evrov.
10. Pri dohodnini nameravajo uvesti davčno olajšavo do petodstotne letne dohodninske osnove posameznika za sredstva, vložena v kulturo, šport, zdravje in obrtniška dela, na podlagi tehnološke nadgradnje programa Preveri račun (samodejni pripis računov k izračunu dohodnine). Pri tej olajšavi, ki smo jo že imeli pred letom 2007, le da je takrat znašala do dva odstotka, vidim dve nedoslednosti. Prvič, od te davčne olajšave bodo največ imeli tisti z višjimi dohodki. Drugič, tovrstno zbiranje računov lahko oteži ali ogrozi izdajanje informativnih izračunov dohodnine. Prav tako bo finančna uprava opravljala dodatne kontrole. Veliko bolje je uvesti višjo splošno dohodninsko davčno olajšavo, ki bo največ prispevala tistim z nižjimi dohodki, o čemer sem že govoril v šesti točki.
11. Nameravajo uvesti pribitek na vse transakcije v davčne oaze. Zanimiv ukrep, ki pa je stalnica vseh vlad. Negotovo je, kaj bo ta ukrep prinesel. Najprej morajo določiti seznam davčnih oaz, in če bodo želeli upoštevati usmeritve EU in OECD, bodo razočarani ugotovili, da seznam sploh ne bo dolg, saj danes kar nekaj davčnih oaz že avtomatično izmenjuje nekatere podatke z drugimi državami, tudi podatke o bančnih računih. Treba je vedeti, da poslovanje v tako imenovanih davčnih oazah vedno bolj omejujejo tudi poslovne banke, saj je zelo težko odpreti bančni račun za takšno podjetje. Banke zahtevajo predložitev obsežne dokumentacije, preverjajo posameznike, ki so direktorji teh družb, želijo vedeti, kdo je resnični lastnik podjetja in podobno. Poleg tega sem že nekajkrat preverjal tovrstna nakazila na spletni strani Urada za preprečevanje pranja denarja in sem ugotovil, da kar nekaj državnih podjetij opravlja transakcije v tako imenovane davčne oaze. Zato koaliciji predlagam, naj najprej pripravi seznam državnih podjetij, ki se pojavljajo na seznamu Urada za preprečevanje denarja, in šele potem ukrepa.
12. Za konec pa nameravajo še osebne dohodke (ne prihodke) iz kapitala in rent vključiti v osnovo za odmero dohodnine. Ta ukrep je v zadnjih dneh sprožil plaz kritik iz gospodarstva oziroma podjetnikov, saj gre za ukrep, ki bo prizadel vse tiste, ki so vsa leta varčevali in so privarčevana sredstva, od katerih je bil že enkrat plačan davek, vložili v delnice ali deleže podjetij. Če danes na podlagi teh udeležb v podjetjih prejmejo dividende, so te obdavčene s 25 odstotki, če prodajo te delnice ali deleže v podjetjih in pri tej prodaji ustvarijo dobiček, je ta dobiček obdavčen s 25 odstotki. Podobno velja, če so privarčevani denar vezali v bankah ali vložili v različne obveznice. Danes, ko prejmejo obresti od teh svojih naložb, so te obdavčene po fiksni 25-odstotni stopnji. Po novem, če bo koalicija uvedla dogovorjeno oziroma napovedano spremembo, to je vključitev dohodkov iz kapitala v osnovo za odmero dohodnine, bodo vsi prej navedeni zneski zvišali davčno osnovo za odmero letne dohodnine, in to skladno s progresivno dohodninsko lestvico. Ta ukrep bo najbolj prizadel vse tiste, ki so dolga leta varčevali in so svoja sredstva vlagali v različne naložbe. Prav tako bo prizadel vse tiste podjetnike, ki si dvajset let ali več niso izplačevali dobičke, ampak so jih uporabili za razvoj svojih podjetij. Vsi ti bodo po novem obdavčeni po višji davčni stopnji kot danes. Če bo ta ukrep uresničen in bodo te dohodke vključili v letno osnovo za dohodnino, je pričakovati, da se bo ponovilo leto 2004, ko so fizične osebe množično pred uvedbo spremembe prodajale deleže v svojih podjetjih oziroma delnice, ki so jih imeli v delniških družbah. Nato se bodo pred uveljavitvijo spremembe začela večja izplačila neizplačanih dobičkov. Prav tako je pričakovati, da se bo določeno število fizičnih oseb odločilo za izselitev iz Slovenije v državo, ki ima nižjo obdavčitev dohodkov iz kapitala. Postopek sprememb davčnega rezidentstva ni preprost, je pa izvedljiv in že danes imamo primere, ko se mnogi odselijo iz Slovenije zaradi visoke obdavčitve dohodkov, ki so zajeti v letni dohodninski davčni osnovi.
Glede vključitve rent v osnovo za odmero dohodnine pa mi ni jasno, kaj so koalicijski partnerji s tem mislili, saj so rente že zdaj vključene v osnovo za odmero dohodnine.
***
Mag. Ivan Simič se z davčnim svetovanjem ukvarja od leta 1988.
Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.