Komisija pričakuje od vlade odgovore

Ljubljana - Predsednik komisije DZ za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb Davorin Terčon (poslanska skupina nepovezanih poslancev) je izrazil obžalovanje, da na današnji izredni seji komisije ni bilo predstavnikov vlade. Zaradi tega niso mogli dobiti celovite informacije glede ustanovitve posebne delovne skupine za ocenjevanje dela Slovenske varnostno-obveščevalne službe (Sova). To je bil razlog, da so se odpravili na sedež Sove. Poudaril pa je, da bodo zgodbo nadaljevali in od predstavnikov vlade pričakujejo vrsto konkretnih odgovorov.

"Obžalujem, da predstavnikov vlade ni bilo, saj informacija zato ni celovita," je po obisku sedeža Sove v Ljubljani povedal Terčon. Zato so se poslanci, zbrani na današnji seji komisije, odločili, da bodo delo nadaljevali s pregledom na sedežu Sove, kjer bodo iz prve roke dobili celovitejše informacije in morda tudi vpoglede v določene dokumente, ki jih v okviru obravnave te zadeve zanimajo. Dodal je, da se poraja še vrsto vprašanj, na katere bodo morali predstavniki vlade odgovoriti.

Člani komisije so na sedežu Sove ugotovili, da je bilo obiskov posebne vladne delovne skupine več in da so trajali kar nekaj časa. Poraja pa se vprašanje, kakšen je bil pravi smisel ustanovitve te vladne skupine, je poudaril Terčon, ki se sprašuje tudi, zakaj je bila sploh dana oznaka zaupnosti na sklep ustanovitve posebne delovne skupine in zakaj se je skupina koncentrirala predvsem na četrti odstavek sklepa vlade. Ta govori o preverjanju zakonitosti in smotrnosti ravnanja z arhivskim gradivom.

Direktor Sove Matjaž Šinkovec je članom komisije danes sicer zagotovil, da pooblaščena vladna delovna skupina ni imela dostopa do agenturne mreže sodelavcev Sove kot tudi ne do specialnega fonda, je povedal Terčon. A, kot dodaja, bodo celovitejšo sliko dobili šele, ko bodo opravili razgovore tudi s predstavniki vlade. Pri tem bodo preverili tudi, ali so vsi člani omenjene delovne skupine imeli potrebno pooblastilo za dostop do tajnih podatkov - tu je Terčon izpostavil predvsem tiste, ki so prihajali na obiske na sedež Sove.

Parlamentarna komisija je po Terčonovih besedah tudi od Sove zahtevala dodatno poročilo, ki ga pričakuje v najkrajšem možnem času.

Na vprašanje, ali je vlada z nadzorovanjem Sove prekoračila svoja pooblastila, Terčon še ni mogel odgovoriti. Poudaril pa je, da ni šlo samo za operativno-tehnično dogovarjanje o selitvi arhiva v državni arhiv v skladu z zakonom, ampak da je mogoče šlo tudi za neki bolj temeljit pregled teh arhivov.

Povedati ni mogel niti kakšni bodo ukrepi, saj je to šele "prvo dejanje" in zato težko napove, kakšne bodo končne ugotovitve. Nekih aktivnosti v skladu z ostalimi odstavki vladnega sklepa o ustanovitvi posebne vladne skupine zaenkrat niso ugotovili. Predvsem pa jih skrbi, da nepooblaščeni ne bi imeli dostopa ne do agenturne mreže ne do specialnega fonda. "Objava mreže tajnih sodelavcev Sove lahko pomeni neke vrste konec Sove oziroma potrebo po začetku znova," je pojasnil Terčon.

Kot je znano so se v javnosti pojavili očitki, da so člani vladne skupine vstopili v prostore agencije in opravili vpogled v tajne baze tajnih sodelavcev agencije. To je v četrtek že zanikal predsednik omenjene skupine in pravosodni minister Lovro Šturm in pojasnil, da skupina preverja zgolj poslovanje agencije.

Janša zagovarja vladni nadzor Sove

Premier Janez Janša je glede vladnega nadzora dela Sove danes dejal, da si ne predstavlja vlade, ki ne bi smela nadzorovati vladnih služb. " To je skregano z logiko," je še dejal na današnji novinarski konferenci pred vrhom EU v odgovoru na novinarsko vprašanje.