Komisija za varčevalce

Premiera Janeza Janšo, ki je v Sarajevo popeljal četo slovenskih direktorjev, je na ulicah bosanske prestolnice pričakalo tudi nerešeno vprašanje tamkajšnjih varčevalcev stare Ljubljanske banke.

Objavljeno
19. februar 2007 21.50
Miha Jenko, novinar gospodarske redakcije Dela
Premiera Janeza Janšo, ki je v Sarajevo popeljal četo slovenskih direktorjev, je na ulicah bosanske prestolnice pričakalo tudi nerešeno vprašanje tamkajšnjih varčevalcev stare Ljubljanske banke. Zadeva, ki je posledica razpada Jugoslavije, je delikatna in ji še ni videti razpleta, pa čeprav – ali pa prav zato – sta se obe strani včeraj v Churchillovi maniri dogovorili o ustanovitvi skupine strokovnjakov, ki naj bi poskusila rešiti to zahtevno vprašanje.

Državi se namreč povsem razhajata že v izhodiščnem pristopu do omenjenega problema: slovenski premier je zatrdil, da gre za vprašanje nasledstva, po mnenju njegovega bosanskega kolega pa gre za zadevo, ki bi jo morali rešiti dvostransko. Bosanski primer LB je tako nekoliko drugačen od hrvaškega, kjer Zagreb vztraja pri stališču, da ne gre niti za meddržavno niti za nasledstveno zadevo, pač pa za razmerje med varčevalcem in banko.

Stvar pa še dodatno močno zapleta dejstvo, da so oblasti federacije BiH leta 1993 ustanovile pravzaprav novo banko, Ljubljansko banko Sarajevo, in nanjo prenesle bilanco in premoženje LB, glavne podružnice v Sarajevu. Slovenska stran lahko utemeljitev svojih stališč najde tudi v omenjenem dejstvu, pa tudi v dunajskem nasledstvenem sporazumu, ki sta ga podpisali obe državi in ki med drugim določa, da se bodo države naslednice o nerazrešenih deviznih vlogah pogajale pod pokroviteljstvom baselske banke za mednarodne poravnave. Omenjena pogajanja so sicer stekla, pozneje pa so bila prekinjena in za zdaj ni prav nobenih znamenj, da bi se v dogledni prihodnosti nadaljevala.

Čeprav gre pri varčevalcih za spopad dveh izključujočih se konceptov, pa sta državi s podpisom sporazuma o socialnem zavarovanju dokazali, da lahko na civiliziran način rešita pomembno vprašanje. Približno 90 slovenskih gospodarstvenikov iz 70 podjetij in institucij, ki so obiskali Sarajevo in tamkajšnjo poslovno konferenco, pa je dokaz, da imata obe gospodarstvi in državi veliko skupnih interesov – ki bi jih verjetno še laže uresničevali, če bi končno pospravili z mize pravno in politično vprašanje deviznih varčevalcev.