Tiskane izdaje
Po letih napovedi in obljub bo prihodnje leto vendarle zaživela evidenca študentskega dela, s katero bodo izkušnje, kompetence in znanje iz občasnega dela dijakov in študentov tudi formalno priznani. Njeno vzpostavitev je predvideval že pred tremi leti podpisan dogovor med premierom, ministrico za delo in takratnim predsednikom študentske organizacije, s katerim so uvedli plačevanje prispevkov za invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter določili minimalno urno postavko, a se do septembra letos ni zgodilo nič. Nato so poslanci potrdili novelo zakona o urejanju trga dela, ki poleg spodbujanja hitrejšega angažmaja brezposelnih pri iskanju zaposlitve finančno spodbuja zaposlovanje manj izobraženih kadrov, ukinja izvajanje volonterskega pripravništva na zavodu za zaposlovanje, uvaja omenjeno evidenco.
Ta bo na enem mestu zbirala podatke o opravljenem delu, ki jih bodo študenti po končanem izobraževanju uveljavljali kot reference. Podatke bo mogoče uvoziti v evidenco brezposelnih, ki jo vodi zavod za zaposlovanje. S tem bo njegovo delo olajšano, saj bodo o mladih iskalcih zaposlitve pridobili konkretne podatke in jim lažje poiskali službo, so prepričani v Študentski organizaciji Slovenije (Šos), ki bo z javnim pooblastilom vodila evidenco.
Polovica se zaposli tam,
Po izkušnjah iz spremljanja sistemov kompetenc in pomena študentskega dela pri iskanju prve zaposlitve v krovni študentski organizaciji menijo, da bodo diplomanti delodajalcem s pomočjo evidence mnogo lažje predstavljali znanje, ki so ga pridobili z delom. To utemeljujejo z rezultati raziskave Ninamedie, v kateri je leta 2010 polovica študentov zatrdila, da so prvo zaposlitev dobili pri delodajalcu, pri katerem so delali že kot študenti.
Mlade želijo spodbuditi k iskanju takšnih študentskih del, ki jim bodo koristila tudi pri iskanju službe po končanem izobraževanju. Zato bo njihov naslednji korak vzpostavitev orodja vseživljenjske karierne usmeritve, ki jim bo pomagalo pri izbiri kariere že med šolanjem, še dodajajo v Šosu.
Izobraževanje in trg dela slabo povezana
»Četrta industrijska revolucija bolj kot formalno izobrazbo v ospredje postavlja veščine in kompetence. Te bodo postajale vse pomembnejše pri delu in izbiranju kadrov,« napovedujejo v Mladinskem svetu Slovenije, kjer se že leta zavzemajo za vzpostavitev ustreznega sistema za identifikacijo potrebnih veščin in kompetenc.
Opažajo, da se številni mladi zaradi slabe povezanosti med izobraževalnim sistemom in trgom dela med šolanjem spopadajo s pomanjkanjem praktičnih izkušenj. Hkrati pa opravljajo dela prek študentskega servisa, s katerimi dobivajo številne kompetence, a jih žal niti sami ne prepoznajo in ne predstavijo morebitnim delodajalcem. »Denimo: študent, ki dela kot natakar, razvije komunikacijske sposobnosti, natančnost, hitro delo, sposobnost znajti se v situaciji. Z evidenco, v kateri bodo vse te veščine zapisane, jih bodo lažje predstavili delodajalcem,« pojasnjujejo.
Delodajalci pa bodo končno imeli na papirju izkušnje mladih kandidatov za zaposlitev, s čimer se bodo počasi razbili stereotipi o mladih, ki nimajo nobenih izkušenj, so še prepričani v krovnem združenju nacionalnih mladinskih organizacij.
Z evidenco si bo pomagal tudi inšpektorat za delo, saj bodo inšpektorji od delodajalcev odslej lahko zahtevali, da študentu ponudijo pogodbo o delovnem razmerju, če bodo iz okoliščin razbrali, da ta izpolnjuje pogoje zanj. Podatki bodo uporabljeni še za razvoj ukrepov za mlade, za znanstvenoraziskovalne in statistične namene.
