Komu bomo lahko podarili del dohodnine?

Ljubljana - Vlada je sprejela uredbo o namenitvi dela dohodnine za donacije. Tako bodo rezidenti lahko določili, da do pol odstotka dohodnine, odmerjene od njihovih dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, ne pripada državnemu proračunu temveč organizacijam, ki se na nepridobiten način ukvarjajo s splošno koristnimi dejavnostmi, političnim strankam in reprezentativnim sindikatom. Seznam upravičencev bo objavljen v Uradnem listu, nato pa ga bo na svojih spletnih straneh objavila tudi Davčna uprava RS.

V skladu z zakonom o dohodnini, ki je začel veljati 1. januarja, lahko rezident zahteva, da se do pol odstotka dohodnine, odmerjene po tem zakonu, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

Za splošno koristne namene se štejejo humanitarni nameni (vključno z varstvom človekovih pravic), nameni varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, invalidski, dobrodelni, ekološki, kulturni in religiozni nameni, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Vlada bo na predlog ministra za finance vsako leto do 31. julija določila in objavila seznam upravičencev za leto, za katero se odmerja dohodnina. Prvi seznam upravičencev bo vlada objavila hkrati z uredbo, po 30. septembru pa bo objavila še razširjen seznam upravičencev.

Namenitev dela dohodnine za donacije se bo prvič uporabila pri odmeri dohodnine za leto 2007, zavezanci za dohodnino pa bodo lahko svojo zahtevo za namenitev dohodnine določenim upravičencem navedli že v obrazcu napovedi za odmero dohodnine 2006. To zahtevo pa bodo lahko do konca leta spremenili ali preklicali, so sporočili iz davčne uprave.

Davčni zavezanec bo lahko posameznemu upravičencu namenil od 0,1 do 0,5 odstotka dohodnine. Zahteva za namenitev dela dohodnine bo veljala za tekoče in za nadaljnja leta, za katera se odmerja dohodnina, in sicer do preklica.

Črtali določbe, ki so AMZS opredeljevale za izvajalca helikopterskih prevozov

Ministrski svet je sklenil, da se iz aneksa številka tri k splošnemu dogovoru za leto 2006 - z njim partnerji v zdravstvu določijo program zdravstvenih storitev in izhodišča za njegovo izvajanje ter oblikovanje cen v Sloveniji - črtajo določbe, ki se nanašajo na Avto-moto zvezo Slovenije (AMZS) kot izvajalca helikopterskih prevozov. Zaradi tega pa določitev AMZS kot izvajalca helikopterskih prevozov za nudenje nujne medicinske pomoči nima več pravne podlage.

S spremembami in dopolnitvami uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč je namreč vlada spremenila določilo, ki je določalo AMZS za izvajalca nujnih helikopterskih prevozov. Poleg tega pa spremenjena uredba tudi določa, da se do izbire izvajalca teh prevozov v skladu s predpisi o zdravstveni dejavnosti, javnih naročilih in javno-zasebnih partnerstvih helikopterski prevozi opravljajo tako kot pred 1. decembrom lani, ko je na podlagi ustnega dogovora med ministrom za zdravje Andrejem Bručanom in predsednikom AMZS Borisom Perkom to dejavnost prevzel AMZS.

Na ministrstvu za zdravje danes nismo uspeli preveriti, ali tak sklep morebiti pomeni, da vlada oz. ministrstvo nista odškodninsko odgovorna za neplačane storitve, nedosegljiv pa je bil tudi predsednik AMZS Perko.

Vlada glede cerkve na Blejskem otoku za - usklajeno rešitev

Romarska Marijina cerkev na Blejskem otoku ima izjemen umetnostnozgodovinski, simbolni in verski pomen. Zato bi bilo za njeno obnovo, redno vzdrževanje in nujno čuvajsko službo umestno poiskati takšno rešitev, ki bi bila usklajena med lastnikom cerkve, pletnarji, turističnimi organizacijami in lokalno skupnostjo, je vlada zapisala v odgovoru na pisno poslansko pobudo poslanca Saša Pečeta (SNS) glede zbiranja sredstev za obnovo te cerkve. Vlada je odgovor sprejela na današnji seji in ga poslala v DZ, so sporočili z vladnega urada za komuniciranje.

Peče je v pobudi vladi 14. februarja postavil pod vprašaj legitimnost uvedbe vstopnine za turistični obisk romarske cerkve Marijinega vnebovzetja na Blejskem otoku in hkrati pozval vlado, naj prepreči izsiljevanja posameznih "bogoslužnih" podjetij. V pobudi je poslanec podrobno analiziral premoženjsko stanje Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji in podal nasvete, kako naj RKC ravna v primeru, da sama ni zmožna upravljati s svojim premoženjem.

Država skrbi za obnavljanje in ohranjanje sakralnih spomenikov kot vseh ostalih kulturnih spomenikov. Lani je bilo iz državnega proračuna in strukturnih skladov za obnovo in restavriranje kulturnih spomenikov namenjeno skoraj deset milijonov evrov (natančno 9.899.127), od tega samo za sakralne spomenike dobra dva milijona evrov (2.029.821), torej petina celotnega zneska. Po lastniškem ključu so bila sredstva razdeljena na: 1.875.351 evrov za spomenike v lasti RKC, 69.572 evrov za spomenike v lasti Evangeličanske cerkve in 84.897.89 evrov za spomenike v lasti lokalnih skupnosti.

Glede na to, da so nekatere cerkve v lasti RKC zaradi vrhunskih umetnostnih in arhitekturnih lastnosti ter izjemnih lokacij zelo privlačne za turiste, je ponekod, v sodelovanju s krajevnimi turističnimi organizacijami, zagotovljen paznik, "ki prvenstveno skrbi za to, da ne pride do kraje dragocene opreme in vandalskih poškodb, ki so na žalost vse bolj pogost pojav tudi v naši družbi".

Vlada podaljšala mandat predsedniku uprave Elektra Maribor

Vlada je danes za predsednika uprave Elektra Maribor za nov štiriletni mandat vnovič imenovala Stanislava Vojska, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo. Vojsk je v podjetju zaposlen že od diplome leta 1987, naloge predsednika uprave pa opravlja od leta 2003.

Na razpis za predsednika uprave, ki ga je nadzorni svet Elektra Maribor v časnikih objavil 18. januarja, je prispelo sedem prijav. Ministrstvo za gospodarstvo je izbiralo med šestimi popolnimi vlogami ter vladi predlagalo, da za predsednika uprave imenuje Vojska.

Imenovali vodstvo SODO

Vlada je danes za v.d. direktorja nacionalnega sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) imenovala Milana Vižintina, in sicer do izvedbe javnega razpisa za direktorja, vendar največ za šest mesecev. SODO, katerega akt o ustanovitvi je vlada sprejela pred tednom dni, bo na podlagi koncesije upravljal omrežje električne energije sedanjih petih elektrodistribucijskih podjetij.