Komu je verjela Patria?

Slikar je moral za svoje plačilo kot referenco finskemu orožarju predlagati nekoga kredibilnega. Nekoga iz kroga takratne izvršilne oblasti, ki je Patrii lahko zagotovil, da bo posel dobila. In decembra 2006 ga tudi je.

Objavljeno
15. oktober 2009 22.59
Dejan Karba
Dejan Karba
Veselje nekdanjega premiera Janeza Janše po prihodu z zaslišanja, na katerem se je končno seznanil z dokumentom, ki ga je kot domnevnega prejemnika podkupnine postavil na vrh afere z oklepniki, je bilo očitno: V »štabnem dokumentu«, ki ga je maja leta 2005 - se pravi daleč pred mednarodnim pozivom k slovenskemu oklepniškemu poslu - za Patrio spisal Jure Cekuta, Janše namreč ni med »pokritimi« kontaktnimi osebami. V dokumentu sta po Janševih besedah to nekdanji predsednik države Janez Drnovšek in takratni premier Tone Rop, ki ju je Cekuta menda že pridobil za posel. O tem, kako bo Cekuta na stran Patrie pridobil še Janšo in njegovo stranko, se v dokumentu po Janševih besedah vprašuje tudi Patria.

A glede na neizpodbitno dejstvo, da sta tako podpis pogodbe s Finci kot afera sama nastala v Janševem mandatu, je Janševo veselje čudno: bi bil mar Cekuta 340.000 evrov Patrijinega denarja dobil le za to, da je na neki papir napisal, da pozna Drnovška in Ropa, ki na izvedbo posla nista imela nobenega vpliva? Zagotovo ne. To pa pomeni, da je moral slikar za svoje plačilo kot referenco finskemu orožarju predlagati nekoga bolj kredibilnega. Nekoga iz kroga takratne izvršilne oblasti, ki je Patrii lahko zagotovil, da bo posel dobila. In decembra 2006 ga tudi je. Če ta oseba ni bil Janez Janša, je moral biti to nekdo iz njegovega najožjega kroga. Tega ne zanika niti Janša: »Nekaj indicev, da bi lahko bilo tako [da se je torej nekdo pogovarjal v imenu vlade], je danes res bilo.«

Cekuta, ki bo pred kriminaliste sedel danes, obstoj dokumenta zanika, prav tako tudi vsebino Janševih besed o njem. Pravi, da ga ne bo nihče ničesar obdolževal, »še posebno pa ne Janša«. O svoji poplačani vlogi pri slovensko-finskem poslu pa je slikar povedal, da je to zasebna stvar njega in Hansa Wolfganga Riedla, nekdanjega svetovalca Patrie.

Za »najstransparentnejši posel z oklepniki« se je Patria trudila, še preden je bila sploh povabljena k sodelovanju. Očitno je tudi, da je bil posel v tem času že zagotovljen, saj je Cekuta za svoje delo dobil veliko vsoto denarja. Zato glavno vprašanje pri vsem tem zažari še močneje: Kdo je oseba, ki ji je Patria prek Cekute verjela na besedo? Je to morda tako tesen sodelavec Janše, kot je bil takrat Jože Zagožen?

Iz petkove tiskane izdaje Dela