Ljubljana – »Hans Wolfgang Riedl mi ni dolgoval nobenega denarja,« je Aphichat Sirithaporn marca letos zatrdil kriminalistom, ki so ga zasliševali v zvezi z zadevo Patria. Prejem 900.000 evrov, ki naj bi jih prvoobdolženi Avstrijec v zadevi Patria Riedl kot »poravnavo obveznosti« pri Uni Credit Bank Austria AG dvignil za Sirithaporna, zadnji absolutno zanika.
Avstrijskega državnega tožilca je očitno prepričal, saj v svoj akt kot prejemnika denarja Sirithaporna ni zapisal.
Hans Wolfgang Riedl je bil s pooblastilom Aphichata Sirithaporna dejansko okoriščenec zneska 699.612,64 evra s skupnega računa Aphichata in njegove žene Chuangchuan Sirithaporn (glej faksimile). Da je Sirithapornov denar Riedl v poslovalnici Bank Austria AG na naslovu Schottengasse 6 na Dunaju 13. februarja 2007 res dvignil, je kriminalistom na svojem zaslišanju 29. oktobra 2009 potrdil tudi bančni uslužbenec Christian Ivanovsky.
Da bo Riedl dvignil tako visok znesek, je banki javil že nekaj dni pred dvigom, za to potrebno dokumentacijo pa je imel Ivanovsky že pripravljeno, vendar se pred kriminalisti nikakor ni mogel spomniti, kako je Riedl odnesel denar. Tudi vsebine takratnega pogovora z Riedlom se Ivanovsky ne spominja. Je pa kriminalistom vedel povedati, da sta zakonca Sirithaporn že pred tem datumom (13. februar 2007) iz banke svoj denar večkrat dvigovala prek Riedla oziroma je Riedl s pooblastilom dvigoval njun denar.
Riedl laže?
Omenjenih 700.000 evrov je pravzaprav del denarja, ki ga je Riedl od Patrie zahteval kot predplačilo za svoje delo na Patrijinem projektu slovenskega nakupa osemkolesnikov.
Avstrijski državni tožilec Volkert Sackmann v svojem tožilskem aktu piše, da se je za 30-odstotno predplačilo, katerega del je tudi omenjenih 700.000 evrov, »osebno intenzivno zavzemal dr. Jože Zagožen«.
Kot ugotavlja Sackmann, je pri Patrii za predplačilo nato »intenzivno posredoval« Riedl, od koder so »na bančni račun RHG [Riedlovo podjetje Riedl-Handelsgeselchäft] 6. februarja 2007 končno nakazali 3.642.385,72 evra«. Iz tega zneska je Walterju Wolfu pripadalo 30 odstotkov »s pribitkom posebnega bonusa v višini 900.000 evrov«. Ta denar je bil 7. februarja nakazan na Wolfov račun pri Steiermärkische Bank und Sparkasse v Lipnici, vendar ga Wolfu skupaj z Riedlom tam kljub trem uram, ki jih je porabil za prepričevanje tamkajšnjega bančnega uslužbenca Emila Czernetza, naj mu denar izplača, ni uspelo dvigniti.
»Ker pa je Wolf nujno potreboval denar, je Riedl prek svoje dunajske banke poskrbel za nakazilo gotovine njemu osebno v Steiermärkische Bank und Sparkasse«. Riedl je 300.000 evrov, kot je na svojem zadnjem zaslišanju vendarle priznal kriminalistom, dvignil na Dunaju, 700.000 evrov pa je nakazal na račun Sirithapornove soproge in jih kasneje dvignil ter jih skupaj s 300.000 evri »v aktovki na dunajskem letališču 13. februarja predal Sirithapornu«, kot je kriminalistom v enem od svojih zaslišanj zatrdil Riedl.
Sirithaporn zatrjuje, da tega denarja ni prejel (takrat, pravi, ni bil v Avstriji, temveč v Bangkoku), tožilec Sackmann pa v svojem aktu ugotavlja: »Denar je svojega prejemnika našel v dr. Jožetu Zagožnu«.
Ker s(m)o Riedla doslej že večkrat dobili na laži, gre tukaj morda res verjeti Tajcu, vendar moramo takoj zapisati, da je kriminalistom lagal tudi Sirithaporn. Kriminalisti so ga na zaslišanju večkrat vprašali, ali pozna liechtensteinsko podjetje ICB - International Construction Business, prek katerega je Wolf uradno svetoval Riedlu oziroma Patrii, vendar je to zanikal. Ko so mu kriminalisti pokazali eno od poslovnih pogodb med njim in ICB (nekaj teh hranimo tudi v uredništvu), se je Tajcu nekako le »razvezal« jezik. »Da, to so res moji podpisi,« je Sirithaporn prepoznal svoj podpis poleg podpisa Hansa Petra Wilhelmerja iz ICB.
Hansu Wolfgangu Riedlu v Avstriji grozi do deset let zaporne kazni. Da je denar, katerega prejem bremeni Zagožna, enega od peterice obdolženih v Sloveniji, pravzaprav predal Sirithapornu, mu kriminalisti oziroma avstrijski državni tožilci ne verjamejo.
Ne glede na to, ali je Riedl z zapletenim manevrom, ki smo ga opisali zgoraj, hotel zgolj obiti avstrijsko davkarijo, ne vemo odgovora na ključno vprašanje: kje je 900.000 evrov.
Očitno so izpuhteli, kajti prejem tega denarja zanikata tako Sirithaporn kot Zagožen: medtem ko je prvi kriminalistom očitno dokazal, da na dan prejema ni bil v Avstriji, smo drugega, ki je prav tako trdil, da ga na dan prejema denarja ni bilo v državi, kjer naj bi bila predaja denarja, pri »zmoti« odkrili kar novinarji.