Končno načrti za ukrotitev podivjane reke Savinje

Po več kot 20 letih obljub kaže, da se Spodnji Savinjski dolini, Celju in Laškemu obeta zaščita pred poplavami.

Objavljeno
15. november 2011 18.05
Posodobljeno
16. november 2011 05.00
Brane Piano, Celje
Brane Piano, Celje

Celje, Ljubljana – Do leta 2020 bi lahko nevarnost uničujočih poplav v porečju Savinje, predvsem med Vranskim in Preboldom ter Žalcem in Celjem na zahodu in dolvodno v Laškem, močno zmanjšali. Zadrževalnike za visoke vode bo na 600 hektarih mogoče zgraditi, če bo EU zagotovila denar in občani ne bodo nasprotovali državnim načrtom.

Na Upravi za upravljanje z vodami Celje so že po veliki poplavi leta 1998 povedali, da bi lahko poplave v Savinjski dolini in naprej proti Savi bolj učinkovito ukrotili z ureditvijo razlivnih površin ali zadrževalnikov visokih voda v Spodnji Savinjski dolini.

Leta 2003 so nato obljubili, da bo v dveh letih izdelana dokumentacija za zadrževalnike za 14 milijonov kubičnih metrov vode, minister za okolje in prostor Roko Žarnić pa je lani ugotavljal, da je bilo iz vodnega sklada porabljenih 13 milijonov evrov za infrastrukturo ob gradnji hidroelektrarn ob spodnji Savi ter obljubil, da bodo denar vodnega sklada uporabljali bolj namensko.

Ministrstvu za okolje in prostor je letos nazadnje uspelo končati osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. To je najpomembnejši projekt za zmanjšanje poplavne nevarnosti Savinje in pritokov, drugi projekti so še v Celju, med Ločico in Letušem, v Lučah ter pod Laškim.

Javna obravnava prostorskega načrta bo danes popoldan v Preboldu, jutri v Žalcu, že dva tedna je na ogled na v občinah Celje, Braslovče, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec. Pripombe je mogoče dati še do 28. novembra.

Vlak do leta 2013 zamujen

Jasno je že, da državi za območje, ki je poleg vzhodnega dela Ljubljane poplavno najbolj ogroženo, s projektom vodnih zadrževalnikov ni uspelo ujeti evropske finančne perspektive do leta 2013. Na ministrstvu pravijo, da je po projektu Hidrosveta za Spodnjo Savinjsko dolino in Inženiringa za vode za območje Gomilskega investicija ocenjena na 129 milijonov evrov. »Viri financiranja še niso dokončno opredeljeni.

Glede na potek sprejemanja uredbe o DPN projekt ne bo financiran iz evropskega kohezijskega sklada po operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, temveč bo pripravljen kot prioritetni projekt za perspektivo 2014–2020,« so se sprijaznili na ministrstvu.

Uspelo pa jim je ves denar za do zdaj izdelano projektno in prostorsko dokumentacijo zagotoviti iz vodnega sklada. Po sprejetju uredbe, predvidoma v prihodnjem letu, bo vodni sklad do leta 2013 financiral še dokumentacijo za gradbeno dovoljenje ter za odkupe zemljišč, potem bo treba najti tudi druge vire. Gradnjo, če bo zagotovljen evropski in domači proračunski denar, bi lahko začeli leta 2014, trajala pa bo od štiri do šest let.

Zadrževalniki in nasipi na 770 hektarih

Rado Romih, direktor Razvojnega centra Planiranje (RCP), ki je za MOP izdelalo DPN, pravi, da so objeli območja, kjer se velike poplave pojavljajo najmanj enkrat na 20 let. To je skoraj 1600 hektarov površin ob Savinji in pritoku Bolska. Zadrževalnike jim je uspelo načrtovati tako, da bodo skupaj z nasipi obsegali 770 hektarov, drugod se potem poplave ne bi več pojavljale. S tem bi pred naraslimi vodami obranili vsaj polovico zdaj poplavnih območij, pa tudi več kot 500 stavb, od tega polovico stanovanjskih hiš. Zaradi zadrževalnikov bodo morali dva ducata poslopij tudi porušiti.

»Ni res, da bomo gradili zadrževalnike, da bi zaščitili samo Celje in Laško. Veliko koristi bodo imeli od njih tudi prebivalci Spodnje Savinjske doline. Poleg tega je predvideno tudi povračilo škode zaradi visokih voda v zadrževalnikih, na primer kmetom,« je povedal Romih.

Po izračunih vodarjev in načrtovalcev bodo potem, ko bodo zadrževalniki zgrajeni, v povprečju vsi hkrati polni le enkrat vsakih 100 let, na vsakih 20 let pa istočasno samo eden ali dva. Že s tem bo mogoče poplavni val na Savinji pri Medlogu tik pred Celjem zmanjšati za 300 kubičnih metrov vode v sekundi.