Tiskane izdaje
Ljubljana – Vprašanje izbrisanih se morda približuje rešitvi. Notranji minister Dragutin Mate je na predstavitvi letošnjih načrtov svojega resorja povedal, da se s predstavniki parlamentarne opozicije pogovarja o možnosti, da bi neslavno tranzicijsko zgodbo končali z ustavnim ali sistemskim zakonom. Ocenil je, da bi lahko v mesecu ali dveh sklenili dogovor, potem bi MNZ predlog zakona poslalo v vladno obravnavo, od tam pa v državni zbor na dokončno potrditev. Ker dogovor še ni sklenjen, o predvidenih rešitvah minister ni hotel povedati nič konkretnega.
Najpomembnejši del ministrstva za notranje zadeve je policija. In policisti bodo letos pogosteje med prebivalci Slovenije, kar bo po Matejevih besedah izboljšalo varnost. Ta se je v zadnjem letu, za katero so dostopni podatki, to je 2004, glede na leto prej poslabšala, saj je bilo storjenih več kaznivih dejanj, raziskanih pa jih je bilo manj. Minister je povedal, da gre pri vzpostavljanju boljših odnosov s prebivalstvom za projekt, katerega sadovi se bodo pokazali po dveh, treh letih.
Varuhi reda bodo v letu 2006 namenili več pozornosti preiskovanju gospodarskega kriminala in korupcije. Načrtujejo poostrene ukrepe na področju narkotikov; nameravajo omejiti predvsem tranzit mamil čez ozemlje Slovenije in hkrati zmanjšati njihovo ponudbo v državi. Mate je dejal, da bodo posebno pozornost namenili zagotavljanju javnega reda in miru, predvsem v lokalih, nočnih klubih in drugih zbirališčih mladih; očitno bodo racije, kakršne je policija že začela izvajati v Ljubljani, pogostejše. V sklop poostrenih ukrepov na zagotavljanje javnega reda in miru najbrž sodijo tudi nenapovedane kontrole v romskih naseljih, med katerimi bodo možje v modrem iskali predvsem neprijavljeno orožje.
Okrepili naj bi še sodelovanje s tujimi policijami pri preprečevanju organiziranega kriminala in trgovine z ljudmi. Pri tem je Mate omenil predvsem sodelovanje s hrvaškimi kolegi.
V nedeljo bo v Slovenijo prišlo 17 inšpektorjev Evropske unije. Ocenili bodo, kako je policija pripravljena na uvajanje schengenskega režima. Gradnja objektov in dogovor z letališči in pristaniščem po ministrovih besedah potekajo po načrtu. Marca bodo za določen čas zaposlili prvo skupino policistov za varovanje zelene meje v okviru schengenskega režima. Pogodbe bodo sklenili za pet let, z možnostjo enkratnega podaljšanja. Kaj bo z njimi po tem času, ni jasno. Nekateri se bodo verjetno redno zaposlili na običajnih policijskih postajah, menda pa se zanje zanimajo varnostne službe, ki se ubadajo s pomanjkanjem ustreznih kadrov. Konkretnih ukrepov na ministrstvu še nimajo.
Zasebne varnostne in detektivske službe ter avtošole bodo v letu 2006 večkrat kot doslej obiskale pristojne inšpekcijske službe. Te so sicer kadrovsko zelo "podhranjene", vendar Mate načrtuje njihovo okrepitev.
Končno so se stvari premaknile glede novih, biometričnih potnih listov. Prihodnji teden naj bi podpisali pogodbo o izdelavi s celjskim podjetjem Cetis; notranji minister je zatrdil, da jih bodo začeli tiskati še pred rokom, ki ga zahtevajo ZDA, torej pred 26. oktobrom. Imetniki sedanjih potnih listov bodo lahko v ZDA potovali do poteka njihove veljavnosti. Letos bodo ponovili tudi lani propadli javni razpis za izdelovalca novih registrskih tablic.
MNZ bo v letu 2006 izvajalo varčevalne ukrepe, podobno kot celotna javna uprava. Tako se bo vključilo v skupna javna naročila, zaradi posebnosti in velikosti resorja pa bo nekatera naročila, povezana predvsem s policijo, izvedlo samo. Državljanom bo življenje poskusilo olajšati z elektronskim dostopom do nekaterih podatkov.
Po potrditvi novosti zakona o azilu, ki mu nevladne organizacije, opozicija in visoki komisariat Združenih narodov za begunce ostro nasprotujejo, bo notranje ministrstvo nadaljevalo priprave za odprtje integracijskih hiš v Ljubljani in Mariboru. Tam bodo lahko prosilci z odobrenim azilom bivali eno leto po pridobitvi statusa in si tako olajšali vključitev v slovensko družbo; glede na omejitve novega zakona v hišah najbrž ne bo prevelike gneče. Menda dobro sodelovanje ministrstva z nevladnimi organizacijami bodo letos okronali s podpisom sporazuma o sodelovanju.
Preberite v sobotnem tiskanem Delu.
