Konec iluzij, da bo Rus pravočasno obnovil Rimski vrelec

Ravne na Koroškem – Ruski lastnik Rimskega vrelca Musa Abidov je od občine dobil že drugi zahtevek za plačilo pogodbene kazni, ker ni pravočasno odprl zdraviliškega centra. »Nobenega zahtevka do zdaj še ni plačal in bojimo se, da ga ne bo,« je dejal župan Raven na Koroškem Tomaž Rožen.

Namesto 19.200 evrov, kolikor bi jih moral Abidov do zdaj že plačati, je občina od njega prejela le dopis odvetniške pisarne, v katerem izpodbijajo nekatera določila pogodbe. Sporna se lastniku zdi občinska zastavna pravica, ki jo ima občina, če ne izpolni pogodbe. »O tem nas je obvestil prek odvetnice, čeprav od leta 2012, ko smo mu Rimski vrelec prodali, sam nikoli ni omenjal, da je to zanj težava.« Drugi očitek občini je, da se noče pogovarjati o podaljšanju rokov. »V telefonskem pogovoru smo obvestili odvetnico, da se lahko pogovarjamo o podaljšanju, če se bo kaj premaknilo na terenu, sicer ne,« je povedal Tomaž Rožen. Odvetnica Abidova je tudi izrazila dvom glede pogodbenih kazni, češ da so neupravičene, ter očitala občini, da so vse obveznosti na strani Abidova. »Pojasnili smo ji, da je bila takšna na takratnem javnem razpisu ponudba Abidova, ne pa naša zahteva.«

Prihaja pravno poglavje

Do roka, ko bi moral biti zdravstveno-rehabilitacijski center odprt, je le še štiri mesece in pol, nato mora Rus objekt vrniti občini. »Ta rok se tudi nam ne zdi več realno dosegljiv,« meni Rožen. »Če smo še januarja upali, da bi skrajni rok še lahko ujel, če bi takrat začel z notranjimi deli, zdaj temu ni več tako. Tudi naša pripravljenost za podaljšanje pogodbenih rokov bi bila v primeru, če bi že začel z deli, precej večja.« Ker se na Rimskem vrelcu tudi sredi aprila še nič ne dogaja, Rožen ocenjuje, da pogodba ne bo izpolnjena, Rimski vrelec pa ne zaživel do konca avgusta. »Očitno se v zgodbi o prenovi Rimskega vrelca približujemo pravnemu poglavju. Abidov se je obkrožil ali oborožil z drugimi ljudmi, ki zdaj trdijo, da o njegovih prejšnjih navedbah nič ne vedo, a imamo dokumente in korespondenco ter notarsko overjeno pogodbo, ki dokazujejo njegove obveznosti.«

Občina nima denarja za obnovo

Očitno občino čaka vračilo razpadajočega zdraviliškeg hotela, ki bo spet postal njena skrb. »Scenarijev nimamo, razmišljali smo, da bi se sami lotili obnove, a je vprašljivo, kako bi se končalo, če bi objekt dali v upravljanje našemu zavodu za kulturo in šport,« ugotavlja župan. Tudi evropska sredstva se za obnovo takšnih objektov še ne obetajo. Če bi bilo to mogoče, bi bila obnova v lastni režiji ter poznejše upravljanje občinskega zavoda za občino smiselna. Brez velikega evropskega sofinanciranja občina nima denarja za obnovo. Razmišljali bodo tudi o oddaji v okviru javno-zasebnega partnerstva ali o ponovni prodaji. Rožen je dejal, da so se v zadnjem času za nakup zanimali že trije interesenti. Tudi, če bi Abidov sam našel kakšnega kupca, ki bi objekt obnovil, bi se bili o tem pripravljeni pogajati.