Tiskane izdaje
Veliki udarci, ki so jih doživeli avtomobilski proizvajalci v Združenih državah Amerike in po svetu (delavci v Chryslerju so imeli dolge praznike, saj so njihovi delodajalci običajne štirinajstdnevne počitnice podaljšali na vsaj en mesec, podobno je bilo v Fordu, kjer so proizvodnjo zaustavili za tri tedne, General Motors pa je začasno zaprl 20 obratov po državi in upočasnil razvoj novega električnega avtomobila), so se pokazali tudi v slovenskih podjetjih.
V Renaultovi novomeški tovarni Revoz so morali zaradi še vedno zmanjšane prodaje vozil na evropskem trgu tudi decembra zmanjšati obseg proizvodnje in uvesti nekatere nedelovne dneve. Za zaposlene v proizvodnji in službah, ki so povezane z njo, so lani uvedli sedem nedelovnih dni, pogovori o mogočih oblikah prerazporejanja delovnega časa pa bodo potekali tudi letos - izbirali bodo med morebitnimi nadaljnjimi nedelovnimi dnevi in zmanjšanjem zdajšnjih dveh izmen in pol. Zaposleni bodo medtem dobivali polno plačilo, iz podjetja pa so sporočili, da v dogovoru s socialnimi partnerji in veljavnimi predpisi za kovinsko industrijo prehajajo na sistem prerazporejanja delovnega časa. To pomeni, da morajo »negativne ure«, ki so posledica omenjenih nedelovnih dni, ob morebitnih potrebah proizvajalca nadomestiti v roku enega leta.
Proizvodnja je začasno zastala
Upad poslovanja avtomobilske industrije v Evropi in ZDA vpliva tudi na proizvodnjo pnevmatik. V Sava Tires, ki je del mednarodne družbe Goodyear Tire & Rubber Company, so delo že prilagodili novim potrebam trga. Proizvodnja je obstala od 19. decembra do danes. Kot so zapisali, začasna zaustavitev za zdaj ne vpliva na število delovnih mest, prav tako je s predstavniki zaposlenih že dogovorjen delovni koledar za leto 2009. Spremenjeni koledar pa ne velja za večino preostalih služb v Savi Tires. Od približno 1500 zaposlenih jih je tako v času ustavitve proizvodnje redno delalo okoli 400. Način plačila prostih dni, o katerem so se dogovorili s sindikati, ostaja skrivnost.
Tudi v družbah skupine Prevent Global, ki se ukvarjajo z opremljanjem avtomobilov, so se s hišnima sindikatoma dogovorili o začasni uvedbi 36-urnega delovnega tedna, ki je začel veljati 1. januarja, zaposleni pa so bili od 22. decembra do konca lanskega leta na kolektivnem dopustu. Za takšen ukrep so se s sindikati odločili, ker so tudi njihovi kupci združili božično-novoletne praznike in so bile avtomobilske proizvodnje v tem času zaprte. Kolektivni dopust je porabilo 1.900 zaposlenih.
Decembra so zaradi pomanjkanj naročil prav tako ustavili proizvodnjo v jeklarni Acroni. V valjarni in večini finalnih obratov so še dokončevali naročila, ki so bila v glavnem izpolnjena do 22. decembra. Od 19. decembra do včeraj so delovale samo še posamezne linije, preostali od 1566 zaposlenih pa so takrat preživljali podaljšane praznike; zanje so porabili še neizkoriščeni letni dopust.
Sindikati niso zaskrbljeni
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so »prisilno počitnikovanje« delavcev spremljali, a za zdaj niso zaskrbljeni, saj ne pričakujejo, da bo ta čas daljši ali da bo vplival na višino delavskih plač. Nedelovne dneve so zaposlenim namreč obračunali kot plačani dopust. Predsednik ZSSS Dušan Semolič pravi, da so kolektivni dopusti sicer stalnica tega časa, res pa je, da se je zaradi gospodarske krize precej povečalo število podjetij, ki so se odločila za takšen ukrep.
V Združenju delodajalcev Slovenije pojasnjujejo, da je bilo zmanjševanje proizvodnje najintenzivnejše v podjetjih, ki so pretežno izvozniki. Panoge, ki so odvisne od domače kupne moči prebivalstva, še niso toliko prizadete; njihov razvoj v prihodnje pa je odvisen od razvoja v preostalih sektorjih ter zaposlenosti oziroma brezposelnosti.
Iz torkove izdaje Dela!
