Konec sindikalnega monopola

Del zakona o delovnih razmerjih je v neskladju z ustavo, ker brez razumnega razloga postavlja delavce pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, v primerjavi z delavci pri delodajalcih, kjer je ta organiziran, v slabši položaj.

Objavljeno
20. oktober 2009 12.22
Ustava RS
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana - Sodelovanje pri dogovarjanju o pravicah, ki jih sicer urejajo kolektivne pogodbe, je primarno v pristojnosti sindikata. Kadar pa pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, pa mora biti zaradi načela enakosti pred zakonom prav tako zagotovljena možnost delavcev, da prek drugih predstavnikov delavcev, ki bi bili za to izbrani po posebnem, zakonsko določenem postopku, tudi sodelujejo v postopku njegovega sprejemanja.

Zato je del zakona o delovnih razmerjih (8., 84. in 85. člen) v neskladju z ustavnim načelom enakosti, ker brez razumnega razloga postavlja delavce pri delodajalcih, kjer ni organiziranega sindikata, v primerjavi z delavci pri delodajalcih, kjer je ta organiziran, v slabši položaj. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v devetih mesecih. Do odprave ima v primerih, ko je zoper delavca, ki ni član sindikata, uveden postopek za odpoved delovnega razmerja, svet delavcev ali delavski zaupnik enake pristojnosti, kot jih ima sindikat.

Tako je soglasno presodilo ustavno sodišče v postopku, ki so ga sprožili Združenje svetov delavcev slovenskih podjetij, Svet delavcev družbe Iskraemeco in Svet delavcev družbe Adria Airways. Ti so v pobudi navajali, da izpodbijana ureditev brez stvarnih in razumnih razlogov uzakonja monopolni model »sindikalne« industrijske demokracije tako nad vodenjem kolektivnih pogajanj kot nad njihovimi rezultati. S tem onemogoča enakopravno sodelovanje prav tako voljenih oziroma splošnih predstavništev delojemalcev in delodajalcev kot legitimnih zastopnikov vseh članov obeh populacij v kolektivnih pogajanjih. Zato so delavci, ki niso člani sindikata, postavljeni v pravno deprivilegiran položaj v primerjavi z delavci, člani sindikata, glede zakonske pravice do nasprotovanja in začasnega zadržanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Več v tiskani izdaji Dela