Konec tedna v znamenju slovensko – ruskih odnosov

Ljubljana - Od petka do nedelje zvrstilo več prireditev ob 90-letnici Ruske kapelice pod Vršičem, ki bodo vrhunec dosegle v nedeljo s slovesnostjo ob kapelici. Na slovesnostih pričakujejo več visokih predstavnikov iz Slovenije in Rusije, med njimi tudi drugega človeka Rusije, predsednika Sveta Federacije Sergeja Mironova, ki je danes že prispel na štiridnevni uradni obisk v Slovenijo. Slovesnosti ob Ruski kapelici se bo kot častni gost udeležil tudi predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell.

Janša in Mironov o razvoju odnosov med državama

Premier Janez Janša in Sergej Mironov sta se na Bledu pogovarjala o razvoju odnosov med državama. Strinjala sta se, da je dvostransko sodelovanje odlično, posebej dobre pa so vezi na področju gospodarstva, kjer skupni obseg blagovne menjave na letni ravni že presega milijardo dolarjev.

Janša in Mironov sta spregovorila tudi o pomenu, ki ga ima za dvostranske odnose Ruska kapelica pod Vršičem. Izrazila sta obojestranski interes za nadaljnji razvoj dobrega sodelovanja v okviru Foruma slovanskih kultur in se zavzela za še tesnejše stike na področjih znanosti in izobraževanja.

Drnovšek in Mironov: Podvojitev blagovne menjave realen cilj

Predsednik republike Janez Drnovšek pa je ob obisku Mironova izrazil zadovoljstvo, ker se odnosi med Slovenijo in Rusijo hitro razvijajo. Menil je, da je ob izpolnitvi pred leti zastavljenega cilja doseči milijardo dolarjev blagovne menjave povsem realno zastaviti nov cilj, ponovno podvojitev te menjave.

Predsednik Drnovšek je še izrazil prepričanje, da mora evropska integracija zajeti prav vse evropske države, tudi Rusijo. V zvezi s prednostnimi nalogami Slovenije v času predsedovanja Evropski uniji v prvi polovici leta 2008, sta sogovornika omenila zaščito narodnostnih in drugih manjšin. Drnovšek se je strinjal z oceno Mironova, da pravica do zaščite v skladu z evropskimi konvencijami velja tudi za pripadnike ruskih manjšin v državah nekdanje Sovjetske zveze.

Sogovornika sta po navedbah urada predsednika republike izpostavila tudi pomen sodelovanja na področju kulture in v tem okviru možnosti, ki jih predstavlja forum slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani.

Drnovšek je danes sprejel tudi visokega predstavnika ruske pravoslavne cerkve, stalnega člana sinode Filaret, ki bo prav tako sodeloval na spominski slovesnosti pri lani obnovljeni Ruski kapelici. Metropolit se je Slovencem zahvalil, ker tako skrbno ohranjajo spomin na tragično smrt ruskih vojnih ujetnikov, ki jih je pred 90 leti pri gradnji ceste čez Vršič zasul snežni plaz.

Velike možnosti za gospodarstvo in sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in znanosti

Sergej Mironov je po pogovorih s predsednikom državnega sveta Janezom Sušnikom dejal, da je povsem realno, da bosta Slovenija in Rusija blagovno menjavo v prihodnjih letih podvojili na dve milijardi ameriških dolarjev. Kot je še dejal na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju, sta delegaciji med današnjimi pogovori ocenili, da obstajajo velike rezerve v sodelovanju ruskih in slovenskih regij.

"Kot predsednik parlamentarnega doma regij, sveta federacije, si bom osebno prizadeval, da bodo ruske regije sodelovale s slovenskimi," je napovedal Mironov.

Sogovornika sta se strinjala, da so odnosi med Ljubljano in Moskvo odlični, dvostransko sodelovanje pa zelo razširjeno in intenzivno na več ravneh, kar so izpostavili tudi na današnjih pogovorih. Sušnik je poudaril, da se odnosi še krepijo, povečujeta se gospodarsko sodelovanje in blagovna menjava. Ta je lani dosegla milijardo ameriških dolarjev, cilj, ki sta si ga državi zastavili pred leti.

Delegaciji po besedah drugega moža Rusije tudi menita, da obstajajo velike možnosti za sodelovanje na področju kulture, izobraževanja in znanosti. Pobuda o oblikovanju foruma slovanskih kultur iz leta 2004 pa je po mnenju Mironova ena najpomembnejših v zadnjem času.

Predsednik sveta federacije se je še zahvalil Slovencem, še posebej pa prebivalcem Kranjske gore, da so ohranili Rusko kapelico pod Vršičem, ki so jo med prvo svetovno vojno zgradili ruski vojni ujetniki. "Ta kapelica je simbol bratskega druženja med našima slovanskima narodoma," je prepričan Mironov, ki bo tudi vodil rusko delegacijo na nedeljski osrednji slovesnosti ob 90. obletnici Ruske kapelice.

V okviru obiska v Sloveniji si bo predsednik Sveta federacije ogledal še Blejski grad in otok ter Vintgar, Postojnsko jamo in Piran.

V nedeljo slovesnost ob kapelici

S slovesnostjo ob kapelici, predvsem pa s spremljevalnimi prireditvami, naj bi med drugim povečali prepoznavnost Slovenije in Kranjske Gore v svetu, predvsem v Rusiji. Pokroviteljstvo nad tradicionalno slovesnostjo v spomin na več sto umrlih ruskih vojakov, ujetnikov v prvi svetovni vojni, ki jih je leta 1916 pri gradnji ceste čez prelaz zasul snežni plaz, je prevzel premier Janez Janša. Predsednik organizacijskega odbora je zunanji minister Dimitrij Rupel.

Prireditve se bodo začele v petek v Ljubljani z nastopom Kubanskih kozakov. Dogajanje bodo popestrili tudi ruski gardisti, ki se bodo v soboto predstavili v Ljubljani in Kranjski gori. V Kranjski gori bo poleg nastopa Kubanskih kozakov in gardistov v soboto še ekumenska maša, na kateri bodo somaševali katoliški in pravoslavni duhovniki. Vrhunec bodo prireditve dosegle z nedeljsko osrednjo slovesnostjo ob lani prenovljeni Ruski kapelici, predtem pa bo minister za promet Janez Božič odprl cesto mimo kapelice, ki jo je vlada nedavno preimenovala v Rusko cesto. Po slovesnosti ob kapelici bo še zabava v Kranjski Gori.

Sodelovali bodo tudi gardisti ruske vojske

V ruski delegaciji bodo po napovedih še podpredsednik Sveta federacije Dimitrij Mezencev, prva podpredsednica spodnjega doma ruskega parlamenta, dume, Ljubov Sliska, ter visoki predstavnik ruske pravoslavne cerkve, stalni član sinode Filaret. Slovesnosti se bodo udeležili še nekdanji ruski veleposlaniki v Sloveniji Vjačeslav Dolgov, Aleksej Nikiforov in Tigran Karahanov, na njej pa bodo sodelovali tudi gardisti ruske vojske. Slovesnost, s katero se bodo ruski predstavniki predvsem poklonili spominu na vojake, ki so umrli pod Vršičem, je med drugim odraz dobrih odnosov med Slovenijo in Rusijo.

Pošta Slovenije je ob 90-letnici Ruske kapelice izdala priložnostno dopisnico z natisnjeno znamko, pripravili so tudi posebno polnitev vina. Udeleženci slovesnosti si bodo lahko tudi priskrbeli majice društva.

Pod plazom ostalo več kot 300 ruskih ujetnikov

Med prvo svetovno vojno, v letih 1914-1918, je bila Kranjska Gora pomembno križišče vojaških prehodov. Zaradi italijanske vojne napovedi Avstriji maja 1915 je bila povezava s fronto ob Soči strateškega pomena za gradnjo ceste do Kranjske Gore prek gorskega prelaza Vršič vse do Trente. Za gradnjo in čiščenje ceste je avstrijsko vojaško poveljstvo v letih 1915 in 1916 uporabilo več kot 10.000 ruskih vojnih ujetnikov.

Marca 1916 je snežni plaz z Mojstrovke zasul več kot 300 ruskih ujetnikov in nekaj avstrijskih stražarjev. Natančnega števila žrtev ni bilo mogoče nikoli ugotoviti. Na tragični dogodek spominjata grobišči pod Erjavčevo kočo in grobnica ob Ruski kapelici, kamor so posmrtne ostanke prenesli leta 1937. Rusko kapelico so v spomin na preminule postavili preživeli ujetniki leta 1917, tradicionalno spominsko slovesnost na državni ravni pa pripravljajo od leta 1992.

Kapelico so pred letošnjim okroglim jubilejem lani popolnoma prenovili, njeno okolico pa bodo letos preimenovali v spominski park.