Tiskane izdaje
Ljubljana - Danes so na Dunaju predstavili projekt terapevtskega centra v Svetem Martinu ob Muri na Hrvaškem, takoj za mejo. Odprli bi ga pri nas, a uradniki preprečujejo uvoz pripravkov iz konoplje in tudi gojenje konoplje.
Slovenska družba Sigma plus se že več let trudi za dovoljenje, da bi pripravke iz konoplje po patentirani recepturi lahko dala v uporabo v Sloveniji, sponzorirali bi tudi študije, a se pri dovoljenjih ne premakne. Na Hrvaškem, ki je bolj odprta, bodo v termalnem zdravilišču Sveti Martin, ki ga tržijo tudi slovenske turistične agencije, uredili komplementarni center za rakave bolnike, Canabio therapy center. Mikrobiologinja Ana Vidic pravi, da bodo imeli bolniki na voljo pripravke iz konoplje in drugih naravnih sestavin, psihološko pripravo, saj je treba spremeniti življenjske navade, in tudi telovadbo, združeno z dejavnostjo zdravilišča.
Sveti Martin ob Muri že ima infrastrukturo. Foto Sigma plus
Take centre zdravljenja bi raje uredili v Sloveniji, pravijo v Sigmi plus in omenjajo Sava hotele in Bled. »Američani za take terapije plačajo 70.000 dolarjev na teden. Slovenija bi s tem lahko dobro zaslužila, celotna turistična veriga bi si opomogla,« menijo in dodajajo, da si prizadevajo tudi za gojenje konoplje v Sloveniji, hidroponično in z označbo vsake rastline, a ne dobijo dovoljenja javne agencije za zdravila.
Tudi Tamara Lah Turnšek, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, meni, da si Slovenija dela zelo veliko škodo. »Nekateri pripravki iz medicinske konoplje so sicer dovoljeni za strogo kontrolirano medicinsko uporabo, vendar je ta kvota veliko prenizka glede na potrebe, zato obstajajo črni trg in zlorabe - predvsem žepov bolnikov! Podobno velja za gojenje, oboje bi Sloveniji prineslo ne le gospodarske učinke, ampak tudi uvrstitev med napredne države EU, ki skoraj brez izjeme delujejo skladno z naprednimi terapijami,« pravi Turnškova in opozarja še na zaostanek pri naprednih celičnih terapijah.
Prehitevajo nas vsi
»Vse države nas prehitevajo po levi in desni,« pravi Ana Vidic. Patentiran pripravek iz konoplje bi uporabljali v Nemčiji, Italiji, Kanada širi svoja pridelovalna območja, Nizozemci delajo večjo revolucijo kot s tulipani.
Največ bi Slovenija pridobila, če bi dovolila gojenje tako imenovane medicinske konoplje, pravijo v Sigmi plus, ki je v patente in študije v treh letih vložila že pol milijona evrov. Pridobila je celotno dokumentacijo, ki ustreza analizni farmakopeji po metodi DAC in velja v Nemčiji in Avstriji. Črni trg je zdaj na mesec velik vsaj dva milijona evrov, med uporabniki so tudi bolniki z rakom, ki jih je v Sloveniji okoli 14.000, število pa se povečuje. Črni trg po mnenju mikrobiologinje Ane Vidic dela tudi zdravstveno škodo. Kakovost pripravkov je nenadzorovana, več je zastrupitev z bencinom, etanolom ali butanom, ki jih nekateri uporabljajo za ekstrakcijo kanabinoidov.
Pripravek Sigme plus ima dodane snovi, ki olajšajo absorpcijo kanabinoidov, zato so njihove vsebnosti lahko manjše in bolniki niso »zadeti«, kot pravijo. Poleg tega za patentiran pripravek uporabljajo ekstrakcijo kanabinoidov z ogljikovim dioksidom.
V Nemčiji so jih povabili, da bi pripravek prodajali v lekarnah prek največje farmacevtske družbe Stada. Na Hrvaškem je njihov projekt podprla vlada. Za zdaj Sigma plus uvaža cvetove konoplje z Nizozemske, predelajo pa jih v laboratoriju v Makedoniji. Pripravek bi zdravniki lahko predpisovali na beli recept tudi pri nas, če bi bil uvoz dovoljen.
Regulacija, ne legalizacija
»Nismo za legalizacijo, smo za regulacijo,« poudarja Vidičeva. V podjetniškem delu ekipe, ki ga sestavljajo Aco Kočman, Rudi Bric in Anton Majzelj, dodajajo, da bi na vsako posamezno rastlino prilepili čip. Konopljo bi gojili hidroponično, podobno kot družba Paradajz paradižnike. »Prekmurje ima veliko tople vode, konopljo bi v rastlinjakih lahko gojili vse leto. To je tako, kot če bi odkrili nafto,« menijo v družbi in dodajajo, da so v Makedoniji najeli hektar zemlje za začetek gojenja konoplje, čeprav so pri nas pogoji za to veliko boljši. V Dobrovniku imajo celo že rezervirani dve vrtini.
Konopljo bi gojili v vodi, kot paradižnike. Foto Uroš Hočevar/Delo
V Svetem Martinu na Muri bodo v prvi fazi zaposlili tri zdravnike, ki bodo skrbeli za bolnike. Za spremembo življenjskega sloga in prave rezultate traja obravnava od tri do pet tednov. Na začetku bodo zmogljivosti še majhne, do deset bolnikov na mesec.
Računajo pa na več centrov na Hrvaškem, poleg tega nameravajo več vil v okolici zdravilišča v enem letu spremeniti v luksuzne apartmaje. Cena tedenskega tretmaja bo okoli 5000 evrov, pri čemer vsaj Avstrijcem del stroškov krije zdravstveno zavarovanje. Storitev z nastanitvijo v luksuznem apartmaju z družino in kuharjem več kot desetkrat dražja. Pripravki na recept bi bili seveda veliko cenejši, sicer črnega trga ne bi odpravili.
Celostna obravnava, tudi za spremembo navad. Foto Sigma plus
»Nizozemci so nekoč naredili svetovni preboj s tulipani, zdaj ga delajo s konopljo,« pravi Kočman. V Kanadi postavljajo steklene grede na 60 hektarih. »To je čisti zaslužek. Za novo naročilo je zdaj treba čakati eno leto,« dodaja Kočman.
Zdravilo
Direktorica NIB Tamara Lah Turnšek potrjuje, da je receptorjev za kanabinoide v možganih relativno veliko, če ne celo največ, zato se pozitivni učinki kažejo predvsem pri nevroloških boleznih, kot sta epilepsija in možganski rak. »Prav s tem se ukvarjamo v moji skupini, kjer želimo preveriti najučinkovitejšo sestavo za posamezne vrste bolnikov. Razvijamo platformo za individualizirano zdravljenje glioblastoma s preparati iz medicinske konoplje. To so večinoma terminalni bolniki, pri katerih kljub zdravljenju z novimi metodami preživetja, ki je povprečno leto in pol, ne moremo podaljšati za mesec ali dva. So pa tudi druge bolezni, ki jih lahko zdravimo s konopljo,« pravi Turnškova.
Učinki še niso popolnoma raziskani, nujne so nove študije. Foto Tomi Lombar/Delo
Dodaja, da ima Slovenija veliko priložnost. »Gledam pa novico na televiziji, da so odprli novo zdravstveno šolo za turistične delavce, ki bodo gostom ponujali ročno masažo kot na tajskih plažah in telovadne vaje! Namesto precej dražjih storitev, estetske medicine in stomatologije ter lajšanja težav rakavih in drugih bolnikov, ki bi temeljile na najnovejših raziskovalnih in razvojnih dosežkih naše medicine!« pravi Turnškova, ki tudi zagovarja smiselno kontrolirano regulacijo. Poznavanje sestave pripravkov je namreč ključno za kakršnokoli uporabo. »V primeru raka so stranski učinki uporabe konoplje neprimerno manjši kot pri kemoterapiji. Žal pa je res, da protitumorsko delovanje pripravkov iz konoplje še ni dovolj potrjeno. Predklinične in klinične raziskave bi bile za neposredno dobrobit bolnikov nujne, a vemo, kakšno je pri nas financiranje znanosti,« je Turnškova opozorila na še eno dimenzijo težav.
