Gradnjo nadomestnega izvoznega jaška na Prelogah in bliže Termoelektrarni Šoštanj (Teš) so zaradi finančnih težav ustavili. Zato v rudniku ne glede na prejšnje dogovore z občino ne nameravajo porušiti klasirnice.
Zaplet s klasirnico je po podražitvi toplotne energije iz Teša in zahtevah občin po odškodninah nov primer, ki kaže na to, da se odnosi med občinami Šaleške doline in energetskima podjetjema ohlajajo.
Na vprašanje, ali bodo upoštevali pričakovanja velenjskega župana Bojana Kontiča, iz uprave premogovnika, ki jo vodi Ludvik Golob, odgovarjajo: »V dolgoročnih poslovnih načrtih ostaja industrijsko območje Klasirnice namenjeno transportu premoga iz jame ter drobljenju in klasiranju premoga za Teš.«
Del klasirnice rudnik posodablja
Glavna stavba klasirnice je visok, 500 krat 50 metrov velik objekt, ki ga premogovnik ne potrebuje od leta 2004. Skoznjo je od leta 1987 potoval ves izkopani lignit, ki so ga naprave razvrščale po velikosti za potrebe Teša, Celuloze Videm, Toplarne Ljubljana in gospodinjstev. Odkar PV premog pošilja le v Teš, klasirnice ne potrebuje. Uporablja pa sosednje objekte in naprave, saj premoga iz jaška v Pesju ni preusmeril v nedokončani jašek v Prelogah. Še več, v PV pravijo, da tisti del klasirnice, ki ni v lasti občine, posodabljajo: »Zato odločitve o tem, kdaj bi lahko bil objekt porušen, še ni.«
Že za časa župana Srečka Meha je občina klasirnico kot industrijsko dediščino želela z evropskimi sredstvi urediti v kulturno, turistično in zaposlovalno središče. Pripravila je projekt, a pokazalo se je, da bi za revitalizacijo stavbe potrebovali 15 milijonov evrov, razpisov, na katerih bi se lahko potegovali za nepovraten evropski denar, pa ni bilo.
Za rušenje so se dogovorili
»Na nadaljnje aktivnosti Premogovnika Velenje še čakamo,« pravi Kontič, ki bi na območju uredil poslovno cono. A njegovi pozivi bodo najverjetneje ostali brez učinka. Neuradno smo iz virov blizu premogovnika izvedeli, da si z rušenjem ne nameravajo delati stroškov in da se ga lahko občina loti kar sama.